Piše: Gašper Blažič
V nedeljo, 9. junija, se bodo znova odprla volišča. Slovenke in Slovenci bomo na ta dan izbirali devet poslancev evropskega parlamenta, kar je največje število slovenskih poslancev doslej. Povrh vsega bodo na isti dan še štirje posvetovalni referendumi, med katerimi še posebej izstopa tisti o evtanaziji.
Zanimivo je, kako se je vladajoči koaliciji v letošnji pomladi mudilo, da bi posvetovalne referendume spravila v sveženj skupaj z volitvami, čeprav ti referendumi formalno ne odločajo o ničemer. V preteklosti smo bili vajeni povsem drugačne prakse: tranzicijska levica je odbijala vsak poskus, da bi bili referendumi izvajani sočasno z volitvami – seveda zato, ker tistih referendumov ni predlagala koalicija. No, tokrat gre predvsem za sprevrženo in prozorno igro Gibanja Svoboda, ki želi na ta način dvigniti volilno udeležbo in morda s tem tudi zakoličiti javnomnenjski status evtanazije in marihuane, hkrati pa svojo kožo na evropskih volitvah čim draže prodati, sedaj ko je jasno, da največja koalicijska stranka ne bo mogla preseči dosežka LMŠ iz leta 2019.
Votla Vesnina lubenica
A najprej nekaj besed o zadnjih anketah. Zadnja Parsifalova anketa je pokazala, da Gibanje Svoboda na drugem mestu krepko zaostaja za prvouvrščeno SDS in bi po teh projekcijah dobila le malo nad polovico števila glasov, ki bi jih sicer dobila SDS. V odstotkih, upoštevajoč tudi neopredeljene glasove, to pomeni 20,9 odstotka za SDS proti 11,2 odstotka za Gibanje Svoboda. Po tej anketi zelo dobro kaže tudi NSi, ki je na tretjem mestu (7,6 odstotka), a bo to očitno dovolj samo za en poslanski mandat. Podobno velja za SD (šest odstotkov), kjer pa izvolitev novega vodstva po burnem dogajanju zaradi Dominike Švarc Pipan in stavbe na Litijski ni prinesla bistvenega dviga v javnem mnenju. Za en poslanski mandat naj bi se potegovale tudi liste Vesna in SLS, pri čemer je treba spomniti, da je Vesni z Vladimirjem Prebiličem še pred nekaj tedni zelo dobro kazalo, ko ankete praktično še niso zaznale SLS s Petrom Gregorčičem. Sedaj se trend očitno obrača, saj učinek Vesne z »lubeničarjem« Vladimirjem Prebiličem popušča, velja pa tudi to, kar smo v Demokraciji že zapisali, da bo Vesna največ glasov odžirala Gibanju Svoboda, slednji pa nagajajo tudi Zeleni Slovenije z nosilcem Klemenom Grošljem, ki je bil še zgodaj spomladi favorit za nosilca liste Gibanja Svoboda. Vendar so Zeleni daleč zadaj, prav tako DeSUS, Levica in tudi Resni.ca. Če bi odstotke iz ankete prevedli v poslanske mandate v državnem zboru, bi to pomenilo, da bi se SLS uvrstila v parlament, izpadla pa bi Levica. Seštevek odstotkov glasov pa bi prinesel krepko prednost pomladnega trojčka.
Nič še ni odločeno, treba je na volitve!
No, tudi primerjave med anketami, ki jih je na spletni strani Spletni časopis (www.spletnicasopis.eu) objavil Peter Jančič, kažejo, da ima tranzicijska levica težave. Tudi zaradi razpršenosti glasov, kar znižuje možnosti, da bi levičarji lahko dobili večino in osvojili (vsaj) pet poslanskih sedežev od devetih. Po eni strani so samozavestni nastopi Petra Gregorčiča v soočenjih povečali njegovo prepoznavnost, po drugi pa so nekateri akterji, denimo Zoran Stevanović s svojo prorusko retoriko, pokopali sami sebe. Stranka Levica ima to nesrečo, da ji glasove odžira Violeta Tomić z listo »Nič od tega«, vendar je že zdaj jasno, da Tomićevi, ki ima s kandidaturo na evropski volitvah že nekaj izkušenj, tudi tokrat ne bo uspelo. So pa razlike v odstotkih dovolj majhne, da tudi SDS ta čas nima tako velike prednosti pred Gibanjem Svoboda, kakor navajajo mainstream mediji. Lahko da bo SDS povečala svoj delež na račun neposrečene policijske racije v prostorih Nova24TV deset dni pred volitvami, ko so Borisu Tomašiču zasegli računalnik in telefon, čeprav ni med osumljenci kaznivih dejanj, vendar je obnašanje volilnega telesa precej negotovo, verjetno pa na razmerja med strankami ne bo bistveno vplivalo – razen če se bo precejšen delež volivcev, ki doslej niso bili prepričani, ali se bodo udeležili volitev, vendarle odšli na volišča in volili s protestnimi nagibi. Proti sedanji oblasti torej.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
