Piše: G. B.
V novi številki Demokracije objavljamo reportažo s sodnega procesa v Celju. Na veliki petek je bil predsednik SDS Janez Janša, skupaj s soobtoženima, oproščen v zadevi Trenta. Protesti pred sodiščem so prispevali k temu, da je sodni senat odločil profesionalno in strokovno. Pod drobnogled smo vzeli razpis za sofinanciranje programskih vsebin 2025 in ugotovili, da je bil denar spet razdeljen za izbrane režimske medije. Objavljamo stališča glede bližajočega se referenduma o privilegiranih pokojnin in se sprašujemo, ali je naslednik pravkar umrlega papeža Frančiška že izbran. Objavljamo intervju z dr. Jožetom Dežmanom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Zadeva Trenta ima dolgo brado, saj se je vse skupaj začelo pred dvajsetimi leti, ko je Janez Janša prodal posest, ki je sicer ni nameraval prodati, če ne bi potreboval večjega stanovanja zaradi tega, ker je bil kot predsednik vlade varovana oseba. Kot je znano, je manjše stanovanje, v katerem je takrat stanoval, zamenjal za večjega, pri tem pa so v račun vzeli tudi prej omenjeno posestvo. Ta kupčija je prvič postala »problematična« pred volitvami leta 2011, ko so mediji dvigovali rating Zoranu Jankoviću. Nato jo je uporabil tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič, ki je Janšo kot prvaka največje stranke, tedaj je bil drugič premier, javno osumil, da ima nepojasnjen »premoženjski presežek«. Poročilo, ki je sicer obremenjevalo tudi Jankovića, je bilo kasneje sodno odpravljeno. Janšo je nato preganjalo tožilstvo, medtem ko se je Janković pregonu izognil. Še takoj po tistem, ko je šel Janša zaradi Patrie v zapor, so ga pripeljali na sodišče kot jetnika, da so ga seznanili z začetkom postopka. Potem je preiskava v zadevi Trenta obtičala vse do leta 2020, ko je bila znova obujena takoj po Šarčevem »metu puške v koruzo«. Sodne obravnave so sicer potekale zadnje leto, ves ta čas se jih je avtor teh vrstic udeleževal in beležil številne preobrate, ki so obtožnico vse bolj potapljali.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Glas upokojencev poziva k oddaji glasu PROTI
Stranka Glas upokojencev v referendumski kampanji o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke poziva h glasovanju proti, ker se ne strinja s »privilegiji za tiste, ki niso znani vsaj dva centimetra zunaj slovenskih meja«, je pojasnil predsednik stranke Pavel Rupar. Predsednik stranke Rupar je v izjavi za medije pred DZ napovedal, da se bo Glas upokojencev podal v kampanjo »po Sloveniji«. V prepričevanju volivcev se bodo pridružili pobudnikom referenduma, stranki SDS, in pozivali k zavrnitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Po Ruparjevih besedah se namreč ne strinjajo, da bi dodatke k pokojninam prejemali kulturniki, »ki niti v slovenskem prostoru ne pomenijo praktično ničesar, razen v ožjem krogu tistih, ki bi jim te pokojnine dodelili«.
Kdo je pretendent za nasledstvo papeža Frančiška?
Kot je znano, se je papež Frančišek od februarja zdravil zaradi pljučnice, zaradi česar so se večkrat pojavile tudi lažne novice o njegovi smrti. Po odpustu iz bolnišnice malo pred veliko nočjo se je večkrat pojavil v javnosti, a brez govorov, ki jih je sicer pisal, ni pa jih mogel prebrati. Na veliki četrtek je za pol ure še obiskal zapornike v Regina Coeli, njegovo zadnje veliko dejanje pa je bil velikonočni blagoslov mestu in svetu, ko se je pokazal na balkonu in na kratko podelil svoj blagoslov, poslanico pa je prebral njegov pomočnik. V tistih dneh se je neformalno srečal tudi z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom, ki je bil na zasebnem obisku v Rimu. Po blagoslovu se je papež s papamobilom še popeljal po Trgu sv. Petra in blagoslavljal ljudi. Takrat se je zadnjič pojavil v javnosti. Naslednji dan, na velikonočni ponedeljek, ob 7.35 je umrl, novico o njegovi smrti pa je tiskovni urad Svetega sedeža sporočil dve uri in pol kasneje.
Intervju: dr. Jože Dežman
»Okoli sprave kot sprejemanja odkritih zgodovinskih dejstev poteka najhujša slovenska tranzicijska kulturna vojna,« je v pogovoru za Demokracijo povedal zgodovinar in predsednik vladne komisije za ureditev vprašanja grobišč dr. Jože Dežman. »Sam se čudim, kako titoizem v svoji stalinistični in samoupravni podobi še prihaja med nas. Privilegiranost je bil njegov temelj. Član Komunistične partije / Zveze komunistov je bil po rasističnem ključu družbeno politične primernosti vreden več kot npr. katoličan, pravoslavec, musliman ali kako drugače veren človek. Za komunistične veterane v Zvezi združenj borcev so neprestano dograjevali sistem izjemnih pravic. Vse te privilegije je užival novi razred, ki si je domišljal, da je na podlagi te ideološke diskriminacije vreden več kot drugi okoli njega. In še v zadnjih zdihljajih titoizma so veliko jezo delovnega ljudstva povzročale prav izjemne pokojnine za zaslužne tovariše in seveda tudi kako tovarišico,« je med drugim povedal.
Razpis 2025: Denar za izbrane režimske medije
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi levičarska aktivistka Asta Vrečko, je redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2025 objavilo v začetku decembra lani. Rok za prijavo je bil 15. januar 2025, razdelili bodo 4,1 milijona evrov. Po doslej znanih podatkih, kot sta jih 15. aprila objavila Slovenska tiskovna agencija, sklicujoč se pri tem na ministrstvo za kulturo, nato pa še provladni spletni portal MMC (RTV Slovenija), bodo denar razdelili 62 »projektom«. Največ bosta prejela Radio Študent in TV IDEA – KANAL 10 (po 120 tisoč evrov). S po 95 tisoč evri sledijo Delo, Dnevnik mediji, Večer mediji, Gorenjski glas in Mladina.
V veliki meri od vlade pozabljeni poplavljenci
O težavah pri postopkih dodeljevanja predplačil za obnovo hiš po poplavah 2023 so sredi aprila razpravljali tudi na seji parlamentarne komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanec Jože Tanko (SDS). Pobudnica za sejo komisije je bila Barbara Popit iz okolice Žalca, ki je na komisijo naslovila vlogo za peticijo z namenom zaščite žrtev naravne nesreče v državi, ki se je zgodila 4. avgusta 2023. Popitova je med drugim opozorila na nepravilnosti, ki so nastale v okviru obvestila o dodelitvi predplačil za obnovo stanovanj in poziva vladnih služb k predložitvi dokazil za prejeta predplačila za obnovo poškodovanih stanovanj. Med več očitanimi nepravilnostmi je med drugim opozorila na pomanjkljivo vsebino obvestila o upravičenosti do prejema predplačil. Dejala je: »Ministrstvo nas ni obvestilo, kako lahko prejeto plačilo uporabimo. Obveščeni smo bili, da smo do sredstev upravičeni in da naj hranimo račune, kar smo tudi storili. Nikoli nismo oporekali, da prejetih sredstev ne bi dokazovali z računi. Težava je samo v tem, da bi se upoštevala tudi oprema in pohištvo.«
Ali evropski narodi sploh še zmoremo preživeti?
Nizko rodnost spremljajo staranje ljudi, pomanjkanje delovne sile, pešanje gospodarstva in z njim povezanih državnih blagajn, to je predvsem proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne. Zaradi tega so morale razvite evropske države že pred desetletji na široko odpreti vrata ekonomskim migrantom iz edinega bližnjega naravnega bazena s presežkom delovne sile, to je iz sosednega muslimanskega sveta. Tako nam mediji sporočajo zaskrbljive vesti, da je npr. v Belgiji in na Nizozemskem že danes 50 odstotkov vseh novorojenih otrok iz muslimanskih družin, čez 15 let pa naj bi bila polovica vseh prebivalcev muslimanov. V Franciji naj bi bil do leta 2030 vsak četrti prebivalec musliman, v Nemčiji pa naj bi ob sedanjem tempu priseljevanja muslimani postali večina leta 2050.
V novi Demokraciji objavljamo številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Petra Janša, Lucija Kavčič, Vasko Simoniti, Stane Granda, Janez Remškar, Borut Korun, Igor Omerza in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
