Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo članek o jubilejnem dnevu suverenosti v Kopru. Kaj javnosti sporoča premier Janez Janša in zakaj so nekateri bojkotirali proslavo. Dogajanje pred volitvami ljubljanskega župana kaže, da če bo Zorana Jankovića zamenjal kateri od članov sedanjega opozicijskega trojčka, ne bo bistveno drugače kot doslej. Kot kaže, bodo o usodi RTV Slovenija morda odločali izven Slovenije, saj se obeta pritožba na odločbo ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice. Levičarji blokirajo dejansko kar sedem zakonov, ki bi ljudem omogočili boljši standard. Edina možnost za sprostitev blokade je podpora tem zakonom na referendumu. O dilemah slovenskega šolstva ter reforme je spregovorila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar, pogovarjali smo se tudi s kandidatom za ljubljanskega župana Alešem Vrhovcem. Z Demokracijo boste vedeli več!
Priprave na letošnjo državno proslavo je medijsko zasenčila užaljenost predstavnikov tranzicijske levice z Milanom Kučanom na čelu, ker se je Koordinacijski odbor za državne proslave odločil, da na prireditev ne bo povabil praproščakov t. i. zveze borcev NOB. Ti na svojih praporih nosijo (rdečo) zvezdo. Zaradi te ideološke užaljenosti je svojo udeležbo na slovesnosti odpovedala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na slovesnosti tako ni bilo videti niti vidnih predstavnikov levih opozicijskih strank (GS, SD in Levica). Je pa bilo med prvim delom govora predsednika vlade Janeza Janše slišati protestne žvižge in vzklike skrajnih levičarjev iz ozadja. Kljub temu je bila slovesnost v Kopru dobro obiskana, saj so se je poleg večine ministrov aktualne vlade udeležili predstavniki prve slovenske Demosove vlade, med njimi takratni predsednik vlade Lojze Peterle ter ministri Janez Janša (tudi v vlogi aktualnega predsednika vlade), Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Dušan Šešok in Igor Umek, prav tako pa tudi člani nekdanje republiške koordinacije z ministrstev za notranje zadeve, obrambo in informiranje, ki je leta 1991 usklajevala obrambne in varnostne dejavnosti ob osamosvajanju, ter številni drugi.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V Demokraciji še preberite:
Dvojna bitka za Ljubljano: po Jankoviću – Janković?
Za Jankovića bo sicer tokratni izziv težji od prejšnjih, saj si je v navezi z beograjskim režimom ter s posegi v Rogu pokvaril odnos z levičarskimi aktivisti. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, kolikšno alternativo dejansko predstavljajo kandidati opozicijskega trojčka (za Svobodo Klemen Boštjančič, za SD Marko Koprivc in za Levico Luka Mesec), saj se večinoma nočejo spuščati v analizo najbolj spornih točk Jankovićevega vladanja. Tu je še Anton Rop, ki se vrača v politiko po dolgih letih odsotnosti in bi lahko aktualnemu županu odščipnil nekaj odstotkov. Dosedanje anketne projekcije nakazujejo drugi krog, vendar pa naj bi bil med Jankovićevimi zasledovalci Luka Mesec daleč najmočnejši. Projekcije Ninamedie nakazujejo, da bi Mesec dobil 20 odstotkov, podobno tudi lista Levice, ki se je v Ljubljani v zadnjem času zelo okrepila, zlasti v mestnem središču. Čeprav anketam ne moremo slepo zaupati, pa vse kaže, da bo Mesec pustil kandidate desne sredine daleč za seboj. Zadnje raziskave kažejo, da si mnogi Ljubljančani želijo predvsem »socialno usmerjenega« župana, ki bo skrbel za mlade, družine in manj premožne, Luka Mesec pa naj bi povsem ustrezal takšnemu profilu. Afera Fotopub in domneve o njegovi vpletenosti v zgodbe s kokainom naj bi mu celo dvigovale »rejting«, saj uživanje kokaina za Ljubljančane bojda ne velja za hudo slabost – prej za prednost.
Bodo o usodi vodstva RTVS odločali v Strasbourgu?
Ustavno sodišče je julija letos ugotovilo, da novela zakona o RTVS iz leta 2022 v delu, ki določa nov način upravljanja javnega zavoda, ni v neskladju z ustavo. Ukrep je bil po oceni sodišča nujen, saj postopen prehod na novo ureditev oziroma odlog uveljavitve do izteka obstoječih mandatov ne bi omogočil takojšnje depolitizacije (opomba avtorice članka: kar koli že to pomeni). Če je zakonodajalec želel doseči svoj cilj, je moral zamenjati člane vseh teh organov hkrati, kar je nujno vključevalo prenehanje njihovih mandatov po samem zakonu. Sodišče je ukrep ocenilo kot primeren za uresničevanje pravice do svobode izražanja. Gregorčič v pritožbi, ki je bila vložena 21. oktobra, zatrjuje, da je ustavno sodišče sicer res presojalo ustavnost zakona, ni pa preverilo, ali so za predčasno prenehanje njegovega mandata sploh obstajali konkretni razlogi. Poleg tega trdi, da je bil postopek nerazumno dolg. Sodišče je zadevo sicer razglasilo za absolutno prednostno, vendar je o njej odločalo skoraj leto in pol (odločitev je bila sprejeta julija 2024). Končno odločitev je sprejelo šele po izteku pritožnikovega mandata, ko učinkovita zaščita tega mandata niti teoretično ni bila več mogoča, pa je bil kritičen Avbelj.
Intervjuja: Mojca Škrinjar in Aleš Vrhovec
»Ideološko nevtralna šola pomeni še veliko več. Pomeni tudi to, da če želi biti sindikat SVIZ predvsem politični aktivist, potem kot tak nima kaj početi v šolah. Če pa izvaja le sindikalne dejavnosti, je to absolutno dovoljeno, vendar naj bodo te ločene od pedagoških dejavnosti, na primer v ločenem kabinetu. Nikakor pa to ne sodi v skupne prostore za učence, dijake in učitelje, kjer je prostor za stroko in pouk,« je v intervjuju za Demokracijo povedala državna sekretarka Mojca Škrinjar.
Aleš Vrhovec, kandidat za ljubljanskega župana, pa je za Demokracijo povedal: »Za razliko od mnogih mojih protikandidatov nisem dolgoletni politik, zato sem manj prepoznaven. Po drugi stani pa to, da sem nov v politiki, pomeni, da nisem obremenjen s prtljago pretekle politične kariere. Mislim, da bodo volivci skozi kampanjo prepoznali mojo integriteto in strokovno znanje ter mi na dan volitev namenili svoje glasove.«
Zapleti z imenovanjem kontaminiranih sodnikov
Sodnik Hrovat, ki že več kot dvajset let opravlja sodniško funkcijo, je trenutno vodja kazenskega oddelka na Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 2022 je bil član senata, ki je v postopku zoper novinarja Bojana Požarja odredil prisilno privedbo in celo pripor. Požar je bil na prvi stopnji sicer oproščen očitkov o razžalitvi, ki sta jih vložila nekdanja lastnika Večera. Vrhovno sodišče je kasneje sklep o priporu razveljavilo z obrazložitvijo, da ukrep ni bil nujen, saj navzočnost obdolženca na obravnavi ni bila obvezna. Pripor namreč pomeni hud poseg v osebno svobodo in zahteva izpolnjevanje izjemno strogih pogojev, zato ne more služiti zgolj zagotavljanju navzočnosti, če ta po zakonu ni nujna. Hrovat je pred Sodnim svetom to odločitev označil za napako. Svet je njegovo pojasnilo sprejel kot zadostno in predlog za njegovo imenovanje soglasno poslal v državni zbor, poslanci pa so se odločili drugače. Proti so glasovali poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in dela stranke Resni.ca. Pri drugih kandidatih, ki jih je mandatno-volilna komisija prav tako zavrnila, so poslanci na končnem glasovanju ravnali drugače.
Levičarji z referendumom blokirajo sedem za ljudi pomembnih zakonov
Ključni argumenti za uveljavitev interventnega zakona so nižji življenjski stroški (živila, energija), več denarja v žepu (nižji davki in prispevki, polna pokojnina ob delu), spodbuda za delo starejših in podjetništvo. Sindikati in nevladniki, ki zakonu nasprotujejo, pa omenjajo manj prihodkov v državnem proračunu ter v proračunih ZPIZ in ZZZS. Državni zbor je na seznamu sprememb zakonov navedel še predlog sprememb zakona o dohodnini (ZDoh-2AH EPA 263-X). Ta je sicer ločen od interventnega zakona, a je prav tako naveden na seznamu, zato poglejmo še to. Gre za predlog poslanske skupine Svoboda, s katerim bi se splošna olajšava dvignila s 5.000 na 6.500 evrov. Višji bi bil tudi prag za dodatno splošno olajšavo (s 16 tisoč na 18.500 evrov). Nova dohodninska lestvica bi imela šest razredov (16, 20, 25, 31, 42 in 50 odstotkov), pri čemer bi bila 50-odstotna stopnja uvedena šele nad 150.000 evri (namesto nad približno 82.000 evri). Predlagajo obvezno letno uskladitev zneskov z rastjo plač s 50 na 70 odstotkov in dvig deleža dohodnine za občine (s 54 na 58,5 odstotka od leta 2029 dalje). Veljavnost zakona je predvidena od leta 2027. Predlog zakona Svobode za razliko od interventnega zakona še ni sprejet.
Levica poskuša nasilje razširiti na vso Evropo
Kako naj bi izboljšanju šolskega sistema pomagali fizični napadi na učitelje in razgrajanje ali celo požigi šol? Uničevanje javne infrastrukture, avtomobilov, požiganje upravnih stavb po Parizu in mnogih drugih francoskih mestih? Onečaščene katoliške cerkve? Onesnaženi in poškodovani kulturni spomeniki? Izropana draguljarna v Nantesu? Izropani butiki z modnimi dodatki prestižnih znamk, prodajalne bele tehnike in mobilnih telefonov ter zlatarne v Parizu, Marseillu, Lyonu, Grenoblu in drugih mestih? Požig turistične agencije v Lillu? Nikakor, saj namen izgredov, ki smo jim priča, tudi ni bil in ni kakršna koli izboljšava stanja v Franciji. Namen je uničenje naše evropske civilizacije. Levica je pri tem sklenila zvezo z migranti, predvsem tistimi z islamističnim ozadjem, pri tem pa jih podpirajo zaslepljenci, ki so desetletja nekritično sprejemali globalistično multikulturno propagando. Francoski predsednik Macron in večina političnega establišmenta si zatiskata oči, prav tako pa si jih zatiskajo tudi osrednji mediji. In to ne le v Franciji, temveč po celotni Evropi. Kako tudi ne bi, saj so sami desetletja širili globalistično propagando, desetletja množično uvažali drhal tretjega sveta v Evropo ter desetletja ne le tolerirali, ampak tudi proračunsko subvencionirali levičarske stranke, gibanja in nevladne organizacije. Tako so sami pripravili razmere, ki smo jim priča danes – razmere, za katere kaže, da se bodo iz Francije širile tudi v druge evropske države.
V novi Demokraciji tudi tokrat objavljamo prodorne kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Jože Biščak, Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović, Andrej M. Poznič, Borut Korun, Andrej Fink, Andreja Valič Zver in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
