0.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

V novi Demokraciji preberite: Janša in Zver na muhi iranskega teokratskega in terorističnega režima; Agresija JLA na Slovenijo ni izmišljotina; Divjanje priseljencev v Franciji je svarilo celotni Evropi; Intervjuja: Tamara Griesser Pečar in Karin Planinšek

Piše: G. B.

V novi številki revije Demokracija opozarjamo, da Janezu Janši in Milan Zveru, zaradi njunih prizadevanj za demokratične spremembe v Iranu, grozi iranski diktatorski režim.  Predstavljamo vsebino interpelacije proti ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, spominjamo se agresije jugoslovanske armade na Slovenijo leta 1991 in zarotniškega poletja globoke države leta 1993 ter pišemo o divjanju arabsko-afriških priseljencev in njihovih potomcev v Franciji. Objavljamo intervjuja z zgodovinarko dr. Tamaro Griesser Pečar in so-voditeljico podcasta Na tekočem  Karin Planinšek.

Janez Janša in Milan Zver sta postala tarči groženj iranskega terorističnega režima, razlog za to pa je, da že nekaj časa podpirata iransko demokratično opozicijo MEK in pobude, ki bi razmere v tej bližnjevzhodni teokraciji in diktaturi spremenile na bolje, kar je v skladu z evropskimi demokratičnimi vrednotami in ne nazadnje tudi s krščansko etiko. Zato sta zdaj na iranski črni listi. Iranski režim je prek svojega veleposlaništva v Ljubljani poslal pismo s prikrito grozilno vsebino predsedniku Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezu Janši in evropskemu poslancu iz vrst SDS Milanu Zveru. Zapisali so, da bodo njuna dejanja v prihodnje obravnavali kot podporo terorizmu. Iranski režim je še posebej skrbela Janševa letošnja vnovična udeležba na letnem opozicijskem dogodku Free Iran World Summit, ki je ob koncu prejšnjega tedna potekal v Parizu.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki tiskane Demokracije!

V novi številki Demokracije še preberite:

Osamosvojitev Slovenije in njen smisel (3. del): Agresija JLA ni bila izmišljena

Odkrita agresija JLA, ki jo lahko brez zadržkov imenujemo vojna, je narod poenotila. Tanki so že 26. junija 1991, že nekaj ur pred razglasitvijo samostojnosti, mendrali Primorsko, v noči na 27. junij pa še preostali del Slovenije. Cilj je bil zasesti vse mejne prehode, mednarodna letališča in pristanišča, s tem pa Slovenijo mednarodno osamiti, odstaviti zakonito oblast in postaviti svoje marionete. Posnetki, ki so obšli svet, so pokazali neverjetno brutalnost ene zadnjih komunističnih armad v Evropi. Brezglavo pobijanje civilnega prebivalstva, tujih novinarjev (dva avstrijska fotografa na ljubljanskem letališču) ter tujih voznikov tovornjakov (Medvedjek in Šentilj), pa tudi organiziran pritisk civilne javnosti (od Cerkve do Nove revije) na mednarodne zveze so bili dovolj prepričljiv odziv za mednarodno javnost, da je začela popravljati svoje dotedanje naivne vtise o Jugoslaviji.

SDS vložila interpelacijo zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana

Poslanci in poslanke Slovenske demokratske stranke so v državni zbor vložili interpelacijo zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Interpelacijo so vložili zaradi odgovornosti za vedno slabše razmere v zdravstvu ter vrste neizpolnjenih in prelomljenih obljub o njihovem reševanju, neukrepanja in opuščanja dolžnega ravnanja. Vzroke za vloženo interpelacijo zoper ministra je na novinarski konferenci konec prejšnjega tedna podrobneje predstavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Poudarila je, da je 30. junij datum, ko naj bi bilo pripravljeno nekaj področij zdravstvene zakonodaje, to so reforma plačnega sistema javnih uslužbencev, reševanje problematike družinske in urgentne medicine, strukturna prenova zdravstvene zavarovalnice, prenova nadzora in vodenja javnih zavodov ter ureditev področja absentizma. To so glavne točke, ki bi jih morali konec junija 2023 ali že prej obravnavati na seji državnega zbora, vendar pa je ministrstvo pripravilo samo interventni zakon, ki je že v preteklosti pokazal, da je daleč od zgodbe o uspehu. Slednji je namreč še poslabšal razmere v zdravstvu, odražajo pa jih nedopustno dolge čakalne dobe.

Intervjuja: dr. Tamara Griesser Pečar in Karin Planinšek

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar je v pogovoru za naš tednik poudarila, da bi bilo treba polpreteklo zgodovino na novo napisati, ker je bilo zgodovinopisje v pravem pomenu besede v času komunističnega  enoumja propagandno orodje v rokah komunistične partije. »Vlada je ukinila vse, kar je bilo sprejeto pod prejšnjo vlado ne glede na to, kako dobro je bilo za Slovenijo,« je med drugim dejala. Odločitev o odpravi dneva spomina na žrtve komunističnega režima jo je negativno presenetila, čeprav je dejansko nadaljevanje tega, kar se je začelo s poklonom pred kipom Borisa Kidriča, enem od odgovornih za povojne umore, ob 75. obletnici tretje (ne prve) slovenske vlade. Influenserka Karin Planinšek, članica SDM in publicistka, pa pravi, da so besede, kot sta homofob in transfob, dandanes večinoma uporabljajo samo še za diskreditacijo ljudi, ki želijo izraziti svoje mnenje in nestrinjanje z nezdravimi praksami. »Skupnost LGBT je postala tako zaščitena, da jih samo napačno pogledaš, pa si že deležen žaljivk, zmerjanja, lahko tudi napada. In to je tisto, kar ljudi moti. Ne to, kar ti ljudje delajo v svojem prostem času, s kom so in kako živijo, temveč to, da vsem drugim želijo vsiliti neke izmišljije, mi pa o tem ne smemo nič reči, Bog ne daj koga vljudno kritizirati,« je dejala v pogovoru za Demokracijo.

30 let od zarotniškega poletja globoke države

Bila je sreda, 18. avgusta 1993, ko je na brniškem letališču (danes Letališče Jožeta Pučnika) pristalo letalo Adrie Airways. Na njem je bil s ponarejenimi dokumenti in pod lažnim imenom Radenko Radojčić, nekdanji funkcionar vojaške protiobveščevalne službe JLA. Namen njegove prihoda je bil razkrit šele 20 let pozneje: načrtovanje medijskega umora in politične diskreditacije Janeza Janše. Vrhunec poletja (julij, avgust) 1993 ima posebno mesto v zgodovini mlade države. Izkazalo se je, da so v demokrate preoblečeni komunisti in dediči politične policije Udbe (SDV) za obračun z ideološkimi in političnimi nasprotniki ter ohranitev svojih privilegijev pripravljeni najemati agente obveščevalne službe vojske (JLA), ki je dve leti prej napadla Slovenijo in kosila smrt. Dogajanje tistega poletja je pomembno tudi za razumevanje tega, kar se dogaja danes, ko levičarski jugonostalgiki omalovažujejo osamosvojitev in demonizirajo vse, kar ni v skladu z njihovo agendo. Zato si še enkrat osvežimo spomin na poletje 1993…

Dan prej: Vrhpoljci so se z buldožerjem in s svojimi telesi prvi uprli agresorski vojski JLA

Ko so Vrhpoljci dan pred začetkom osamosvojitvene slovenske vojne z ovirami na cesti in s svojimi telesi samoiniciativno ves dan ustavljali tanke JLA, niso niti pomislili, kaj tvegajo. Vanje so vojaki merili celo z orožjem, a tisočletna želja po samostojnosti Slovenije jih ni ustavila. Danes take domoljubne zavesti skoraj ni več, uničuje jo levičarska politika. Martin Groznik iz Vrhpolja pri Vipavi je bil mlad fant, tik pred poroko z že nosečo partnerko, vendar ni niti za sekundo pomislil, da ne bi zagnal motorja svojega buldožerja in šel v akcijo. »Na t. i. dan prej, 26. junija 1991, me je okrog 10. ure dopoldne poklical predsednik krajevne skupnosti Vrhpolje Branko Tomažič, naj peljem svoj buldožer za barikado na sredo ceste, ki se z nanoške strani spušča proti Vrhpolju, takoj pod ovinkom pri Teodozijevem križu. To sem takoj storil, postavil buldožer čez cesto in odstranil baterije. Čez nekaj minut se je že približal prvi konvoj petih tankov JLA. Prvi je imel pred sabo plug za odstranjevanje ovir. Zahtevali so, naj umaknemo buldožer. Tega nismo hoteli storiti, zato se je prvi tank s plugom zabijal v buldožer in ga poškodoval. Počila je deska, uničil je baterijo, napeljavo in zrinil buldožer na kraj ceste, tako da so tanki lahko peljali mimo. Moram reči, da ima tank 36 ton, buldožer pa 13,« o uporu Vrhpoljcev proti vojski JLA pripoveduje danes 58-letni Martin Groznik.

Francija kot primer multikulturnosti?

Francija je po uboju mladoletnika, ki ga je ustrelil policist, prešla v kaotično stanje. Protesti so se v trenutku prelevili v nasilne izgrede, ki jih spremlja ropanje in požiganje, medtem ko se policisti in izgredniki borijo za prevlado na ulici. Macron kliče k miru, medtem ko Poljaki zdajšnje dogajanje v Franciji vidijo kot potencialno podobo Evrope, ki ni v skladu z njihovo vizijo sobivanja v evropskem prostoru. Prejšnji teden je v predmestju Pariza umrl sedemnajstletni Nahel M. Mladeničeva smrt, ki je bila več kot očitno nezdrava kombinacija kršenja zakonov in prekoračenje policijskih pooblastil oziroma nepravilnega izvajanja postopka, je pripeljala do prizorov v urbanih naseljih po Franciji, ki so jih nekateri opisali kot državljansko vojno. Nahela M., francoskega državljana alžirskega rodu, so namreč ustavili v neregistriranem mercedesu s tujimi registrskimi tablicami, kot mladoletnik pa je seveda vozil brez vozniškega dovoljenja. Po navedbah tujih medijev naj bi šlo za okoliščine, v katerih naj bi se bil sedemnajstletnik znašel že večkrat, zaradi česar ga je vsaj štirikrat pridržala policija. V težave s policijo pa naj bi prišel tudi konec tedna pred dogodkom, ki je bil zanj usoden. Nič od tega seveda ne opravičuje smrtne kazni s streljanjem, verjetno pa pojasni dejstvo, da se je mladenič odločil z avtomobilom speljati med policijskim postopkom, policist pa je, če sodimo po videoposnetku mimoidočega, panično pritisnil na sprožilec.

V tedniku Demokracija lahko preberete tudi številne analitične kolumne novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Vida Kocjan, Bogdan Sajovic, Matevž Tomšič, Andreja Valič Zver, Mitja Iršič, Romana Tomc in Štefan Šumah.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine