Piše: Metod Berlec
Pred evropskim dnevom spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov smo se pogovarjali z odlično poznavalko te zgodovinske problematike, zgodovinarko dr. Tamaro Griesser Pečar. Je avtorica zgodovinske knjižne uspešnice Razdvojeni narod.
Gospa Griesser Pečarjeva. Lani smo govorili o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, ukinitvi Urada za demografijo, ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, vašem raziskovalnem delu in o izjavi, ki ste jo kot skupina zgodovinarjev v začetku lanskega junija poslali slovenskim medijem z naslovom »Izjava o nujnem premisleku – Zakaj potrebujemo dan spomina na žrtve komunističnega nasilja«. Kašni so bili odzivi v (strokovni) javnosti na to izjavo?
Komunistični režim je povzročil več deset tisoč žrtev in trpljenje velikega dela prebivalstva. Tukaj ne gre samo za umorjene, ki so bili dolga desetletja zamolčani, temveč tudi za tiste, ki so bili obsojeni na montiranih procesih, ki so pristali v koncentracijskih, kazenskih in delovnih taboriščih, ki so bili izgnani, ki so jih nasilno razlastili in ki so tudi sicer imeli težave in so bili zapostavljeni, ker so veljali za nasprotnike komunističnega režima. Število žrtev komunističnega nasilja presega 100.000. Treba je, da se jih spomnimo, če hočemo, da pride do narodne pomiritve in sprave.
Odzivov v medijih na našo izjavo ni bilo veliko, zgodovinska stroka pa je razdeljena prav tako kot politika. Nekateri se še vedno krčevito držijo komaj modificirane različice režimskega zgodovinopisja. Je pa zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je tudi prvi podpisani na naši izjavi, vložil peticijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji v Evropski parlament (EP). Na pobudo poslanke Romane Tomc jo je Odbor EP za peticije tudi sprejel. Odmev v Bruslju je bil kar precejšen. Poleg tega pa je dr. Jože Dežman lahko v EP predstavil razstavo »Pod Macesnovo gorico«, kjer so izkopali ostanke vsaj 3450 umorjenih med vojno. Ti so do sedaj brez groba, ker pokop v Ljubljani blokira župan mesta Zoran Janković.
Kaj pa vlada ali vladajoča koalicija?
Iz vlade smo dobili samo sporočilo, da je izjava bila 6. junija 2023 predana ministrstvu za kulturo v nadaljnje reševanje. Kot smo pričakovali, od tam reakcije ni bilo, prišla je le pobuda za ukinitev dneva spomina kot tudi ukinitev muzeja osamosvojitve.
Poslanske skupine Gibanja Svoboda, SD in Levice so v začetku julija v parlamentarni postopek vložile predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru. Z novelo predlagajo, da se zakon o varstvu javnega reda in miru dopolni s členom, ki bo prepovedoval poveličevanje nacizma in fašizma kot nasilnih ideologij. To bo glede na predlog novele obravnavano kot prekršek, ki se kaznuje z denarno kaznijo od 1000 do 2500 evrov. Vas ob tem preseneča, da ne predlagajo prepovedi poveličevanja komunizma?
To me sploh ne preseneča. Poslanci levih strank v državnem zboru so večkrat preprečili sprejetje Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ker jim je obsodba komunizma povzročala težave. Sploh ne gre v prvi vrsti za preprečevanje nacizma in fašizma, ker z redkimi izjemami v Sloveniji zagovornikov teh ideologij ni, z novelo zakona hočejo zavarovati kršitve človekovih pravic in svoboščin, ki jih je komunistični režim povzročil. Prav tako ne gre za zaščito vrednot demokracije, kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci. Nasprotno, utišati hočejo svobodo govora, ki je temeljna človekova pravica. Ne bi bila presenečena, če se izkaže, da je namen tudi omejiti objektivno zgodovinopisje, saj naj bi zakon prepovedal tudi domobranske simbole pa tudi simbole četnikov oz. Jugoslovanske vojske v domovini (JVvD). Pri tem je JVvD, vojsko kraljeve vlade v Londonu, ustanovila skupina aktivnih oficirjev in podoficirjev za boj proti okupatorjem in njen komandant Draža Mihailović je bil vojni minister kraljeve vlade.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
