Se še spomnite časov, ko so vam lahko udbovci v vaši odsotnosti vdrli v stanovanje in vam ga premetali? Ti časi se očitno vračajo, kajti državnozborska večina je prejšnji teden sprejela novelo zakona o kazenskem postopku, ki med drugim dopušča preiskave stanovanja, če je imetnik stanovanja nedosegljiv.
V torek, 26. marca, je državni zbor s 46 glasovi za in 33 proti sprejel vladni predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki med drugim celovito ureja položaj žrtev kaznivih dejanj, dopušča preiskave stanovanja ob nedosegljivosti njegovega imetnika in uvaja možnost uporabe lovilcev IMSI. Opozicija je ob tem opozorila na ustavno spornost nekaterih členov, kar pomeni, da bodo o tem zakonu razsojali tudi ustavni sodniki.
Kazenski zakon po evropsko?
In kaj prinaša novela kazenskega zakona? Predlagatelji (ministrstvo za pravosodje) trdijo, da omenjena novela v slovenski pravni red uvaja določbe evropske direktive o žrtvah kaznivih dejanj, ki jo mora Slovenija implementirati do sredine aprila, sicer ji grozi visoka denarna kazen. Organi pregona bodo morali po novem izdelati oceno individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter obveznost zasledovanja čim večjega zmanjšanja stikov žrtev s storilcem. Omogoča tudi snemanje otrok kot prič, da jim v nadaljnjem postopku ne bi bilo treba ponavljati pričanj. Na ministrstvu so tudi napovedali, da bodo v sodelovanju z vsemi deležniki oblikovali posebno delovno skupino, ki bo bedela nad izvajanjem določb novele zakona o zaščiti žrtev kaznivih dejanj. Z natančnejšo ureditvijo hrambe gradiv iz uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pa želijo preprečiti primere, kot se je zgodil v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka. Predlog tako zdaj nedvoumno določa, da dveletni rok, ko je treba gradivo iz izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov uničiti, pretrga katero koli dejanje državnega tožilca, usmerjeno v pregon. Novela pa tudi ukinja obvezno branje listin na glavni obravnavi, natančneje določa pogoje upravičene odsotnosti na sodnih narokih, v primeru odsotnosti iz zdravstvenih razlogov pa ureja možnost preverjanja utemeljenosti zdravniških opravičil. Za olajšanje pregona bančnega kriminala novela prinaša določbo, ki bankam in hranilnicam omogoča, da v primerih, ko se odločijo naznaniti kaznivo dejanje, skupaj z naznanilom posredujejo tudi zaupne podatke, na primer kreditno oceno, poroča STA.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji.
