7.9 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

V novi Demokraciji: Kaj so počeli pripadniki in sodelavci KOS?

Seznam pripadnikov in sodelavcev KOS je treba gledati skozi prizmo zdajšnjega dogajanja v Sloveniji, kjer na državnih proslavah vihrajo zastave agresorske vojske, težnje po vzpostavitvi »vrednot« nekdanje Jugoslavije pa so v režimskih medijih vse bolj vidne.

Oddelek za zaščito naroda (kratica OZNA – Odjeljenje za zaštitu naroda) je bila varnostno-obveščevalna služba FLRJ. Oddelek je bil ustanovljen 13. maja 1944. Leta 1946 je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: nastala sta civilna UDBA (Uprava za državno varnost, Uprava državne bezbednosti) in vojaška protiobveščevalna služba KOS, ki je bila leta 1955 preoblikovana v OB (Organ za varnost, Organ bezbednosti), UDBA pa leta 1966 v SDB (Služba državne bezbednosti).

Cilj: oblast za vsako ceno

Režim še vedno deluje po preverjenih načinih, ki jih je jugoslovanski režim izpilil do potankosti in so med drugim zbrani v knjigi Romana Leljaka Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa. V omenjeni knjigi je zbranih okoli 500 različnih pravil in podzakonskih aktov, ki so bili izdani od leta 1945 do leta 1990 in so bili podlaga za delovanje tajnih služb v rajnki Jugoslaviji. Avtor je v uvodu knjige zapisal, da je paradoksalno spoznanje, ki veje iz nje, prav gotovo dejstvo, da so se tako vojaške kot civilne tajne službe v Jugoslaviji povsem zavedale, da so njihove metode in sredstva delovanja protiustavni. Metode, ki so jih uporabljali, so zajemale odkrivanje, spremljanje, evidentiranje in dokumentiranje, analiziranje in preprečevanje dejavnosti tujih obveščevalnih služb, jugoslovanske sovražne emigracije, notranjega sovražnika in podobno. Sedanje tajne službe so še vedno zasnovane na boljševistično ideoloških temeljih. Na žalost, kar je najbolj zaskrbljivo, njihovo delovanje usmerjajo tisti, ki so nekoč vodili Udbo in Organe varnosti JLA. Cilj je posvečeval sredstva. Cilj je bil oblast za vsako ceno, denar in moč, človek ni bil pomemben. To je bilo takrat. In danes?

O Ivanu Bizjaku

Če so bili seznami sodelavcev Udbe objavljeni, pa je teže najti, kdo so (bili) pripadniki in sodelavci KOS. Demokracija je pridobila seznam pripadnikov in sodelavcev KOS. Ivan Bizjak (1944), polkovnik KOS, iz Postojne je najprej služboval v Vipavi, od tam je prišel v Postojno za načelnika varnostnih organov v brigadi. Za tem je postal pomočnik organov varnosti v diviziji, od koder je odšel v 9. korpus v Ljubljano, kjer je bil varnostni organ pri Aksentijeviću za VTO (vojno teritorialno oblast), ki naj bi prevzela vso dokumentacijo od občinskih organov za obrambo. Pred in med spopadom je zbiral podatke o TO in jih posredoval JLA. Kot lahko še izvemo iz pričujočega dokumenta, je Bizjak do zadnjega delal operativno, najverjetneje pa to počne še sedaj. Na območju Postojne se je največ družil z Milanom Burićem in s Hazimom Tahirovićem – oba pripadnika KOS. Kot pravi dokument, obstajajo podatki, da je za navedene naloge izkoriščal tudi svojega sina. Vmes je bil nekaj časa tudi organ varnosti na RSLO (Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, op. p.), kjer je bil ves čas v tesni zvezi z Mutićem, ki je bil varnostni organ starega RŠTO. Slednjega naj bi bil nasledil po njegovem odhodu, kar je komanda v Beogradu že odobrila, vendar je razvoj dogodkov to kasneje preprečil. Nazadnje naj bi bil služboval v Zagrebu pri polkovniku Kelečeviću.

V dokumentu še piše, da je Bizjak pri svojem delu ostal vedno vezan na območje južnoprimorske in severnoprimorske pokrajine ter da ima ogromno zvez med občani in uslužbenci v državni upravi ter v vodstvenih strukturah podjetij. To velja predvsem za koprsko, novogoriško, postojnsko in sežansko območje. Prav tako je poudarjeno, da je osebni prijatelj Dušana Moljka in Birse (nekdanja načelnika UNZ Koper), zveze je imel s Triparjem, ki je pripadnik državne varnosti (bil naj bi njegov sodelavec), sodelavce je imel tudi med cariniki. V Ljubljani naj bi se družil z zasebnim obrtnikom Vasiljevićem, bratom generala Vasiljevića, ki je bil v Upravi bezbednosti SSNO (Uprava država varnosti Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo) zadolžen za področje notranjega sovražnika. Poleg tega se je veliko družil z nekdanjim pripadnikom vojaške policije Rajkom Mehom, kasneje zaposlenim v specialni enoti Organov za notranje zadeve. Kot lahko beremo v dokumentu, je Bizjak večkrat prepričeval organe varnosti iz vrst TO o tem, da je politika jugoslovanskega vodstva in vojaškega vrha edina pravilna in da bo nedvomno zmagala.

(Celoten članek si preberite v novi številki revije Demokracija).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine