11.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

V Demokraciji razkrivamo dokument CIA: Večino domobrancev so umorili Titovi partizani

»Na Dolenjskem je med drugo svetovno vojno skoraj vsaka kmečka hiša imela člana slovenske domobranske straže. Ob koncu vojne so bili ti možje (prečrtano) vrnjeni, večino (približno 11.000) pa so umorili Titovi partizani,« piše v dokumentu CIA.

Nadaljujemo z razkrivanjem dokumentov ameriške Centralne obveščevalne agencije (Central Intelligence Agency, CIA). Prvi nosi naslov Protirežimska klima v Sloveniji z datumom 20. december 1955, drugi pa z datumom 21. junij 1949 razkriva Titove partijske celice in aktivnost informbiroja v Sloveniji. Že v prejšnji številki Demokracije smo lahko brali, da je CIA zaznala jugoslovansko-informbirojevski spor, ki je vplival tudi na dogajanje v Sloveniji, zdaj pa lahko celo beremo, da je bil »Tito v protirežimskih krogih sprejet za manjše zlo kot informbiro«.

Protirežimske skupine

Najprej o dokumentu CIA, kakšna je bila decembra 1955 protirežimska klima v Sloveniji. Vir CIA obvešča ameriške oblasti, da proti komunističnemu režimu delujejo naslednje skupine: duhovniki, kmetje, menedžerji za industrijsko in poslovno upravljanje, inženirji, delavci, pisatelji, umetniki ter psevdointelektualci. Vir svoje ocene izrazi v odstotkih, poleg tega pa navede še razloge za takšno ravnanje.

O duhovnikih zapiše: »Razen nekaj tistih, ki so člani Ciril-Metodovega društva, so vsi slovenski duhovniki proti režimu. Njihovo nasprotovanje temelji predvsem na ideoloških (verskih) in nacionalističnih razlogih (slovenske separatistične težnje).« Kmete vir CIA razdeli po slovenskih pokrajinah in ocenjuje, da je na Dolenjskem 90 odstotkov, na Gorenjskem 80 odstotkov, na Štajerskem 95 odstotkov in na Primorskem 90 odstotkov kmetov, ki so proti režimu. »Kmetje na splošno nasprotujejo režimu iz ideoloških razlogov (religija, komunistično poučevanje in praksa glede odprave zasebne lastnine), zaradi ekonomskih razlogov (visoka obdavčitev, nemogoče proizvesti dovolj za dostojno življenje) in zaradi nacionalističnih razlogov (slovenske separatistične težnje),« poroča vir in ugotavlja dodatne razloge za takšno ravnanje v različnih pokrajinah: »Na Dolenjskem je med drugo svetovno vojno skoraj vsaka kmečka hiša imela člana slovenske domobranske straže. Ob koncu vojne so bili ti možje (počrnjeno, op. p.) vrnjeni, večino (približno 11.000) pa so jih umorili Titovi partizani; na Štajerskem je večina kmetov (počrnjeno, op. p.), na Primorskem so kmetje izgubili trg v Gorici in Trstu. Nižji odstotek opozicije na Gorenjskem je posledica dejstva, da tamkajšnji kmetje v zadnjem času nekaj zaslužijo s turizmom.«

(Celoten članek si preberite v novi številki revije Demokracija.)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine