Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Napovedana razveljavitev davčne reforme vlade Janeza Janše, ki je po besedah ministrstva za finance s Klemnom Boštjančičem na čelu “samo dajala”, se uresničuje. “Ukinitev usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo je ob 11 % inflaciji napad na življenjski standard, ker se zvišuje povprečna obdavčitev realnih dohodkov v času hude draginje,” je na Twitterju zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik, v preteklosti pa tudi povedal, da se davčni primež ob draginji zateguje in zvišuje progresivna obdavčitev, namesto, da bi iskali načine, kako v krizi razbremeniti podjetja in prebivalstvo. Dvom v odločitev ministrstva za finance pa postane še toliko večje, ko celo fiskalni svet ugotovi, da vlada ni ravno vešča pri ocenjevanju realnega stanja in iskanju rešitev zanj, saj, kot so zapisali na Twitterju: “Predlog rebalansa državnega proračuna za 2022 ocenjujejo kot nerealističnega, v primeru realizacije pa kot neustreznega zaradi pretirane ekspanzivne naravnanosti.”
Vlada je v četrtek obravnavala davčne spremembe, ki v velikem obsegu razveljavljajo spomladi sprejeto davčno reformo, ki jo je pripravila vlada Janeza Janše. Po potrditvi spremembe zakona v parlamentu bodo te začele veljati s prihodnjim letom. Povzemamo glavne spremembe o katerih smo že pisali in za katere se poraja vprašanje ali so zares tako “pozitivne” kot meni finančno ministrstvo pod vodstvom Klemna Boštjančiča, za katerega je celo fiskalni svet ugotovil, da so njegova pričakovanja nerealistična in neustrezna.
Dohodnina redno zaposlenih
Splošna olajšava bo prihodnje leto 5 tisoč evrov in bo na tej stopnji tudi ostala. Po veljavni zakonodaji bi bila splošna olajšava prihodnje leto 5.500 evrov in bi se dodatno povečala v letu 2024 na 6.500 evrov ter v letu 2025 na 7.500 evrov. Letos je splošna davčna olajšava 4.500 evrov. Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača glede na veljavni sistem za letos zvišala za 478 evrov, glede na veljavno ureditev za leto 2023 pa za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel letos 130 evrov višje neto izplačilo, kar ne drži, v resnici bodo zaslužili 130 evrov manj v primerjavi z zakonodajo, ki jo imamo zdaj (po noveli ZDoh Janševe vlade), leta 2023 pa za 130 evrov nižje neto izplačilo, kot velja sedaj. Zaposleni z dvakratnikom povprečne plače bo letos prejel 165 evrov več, leta 2023 pa 165 evrov manj, zaposleni s šestkratnikom povprečne plače (ob upoštevanju tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu na 50 odstotkov) pa letos 1.340 evrov manj in leta 2023 1.790 evrov manj.
“Ukinitev usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo je ob 11 % inflaciji napad na življenjski standard, ker se zvišuje povprečna obdavčitev realnih dohodkov v času hude draginje,” je na Twitterju zapisal ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki dvomi v pozitivne učinke nove davčne reforme.
Vrača se najvišja, 50-odstotna stopnja dohodnine
Zvišuje se meja, do katere se zaposlenemu prizna dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716 evrov na 16.000 evrov – to pomeni, da bodo najslabše plačani kljub spremembam prihodnje leto plačali manj dohodnine in torej imeli višje neto plače. Uvaja se nova olajšava za mlade do 29 let, in sicer v višini 1.000 evrov. Vrača se najvišja, 50-odstotna stopnja dohodnine.
Dohodnina normiranih S.P.-jev
S.P.-ji z normiranimi odhodki bodo plačevali precej več dohodnine. Za tiste, ki imajo do 25.000 evrov prihodkov na leto, se ne spremeni nič, prizna se jim torej, da so njihovi odhodki 80 odstotkov prihodkov, na kar se plača 20-odstotna dohodnina, realno je torej njihova dohodnina štiri odstotke prihodka. Pri dohodkih nad 25 tisoč evrov pa bo kot odhodki priznanih le še 40 odstotkov prihodkov. Vsem popoldanskim s.p-jem z normiranimi odhodki bo kot strošek priznanih le 40 odstotkov prihodkov. V praksi to pomeni, da bo:
- s. p. z dohodki v višini 25.000 evrov plačal 1.000 evrov dohodnine, kar je enako kot zdaj;
- s. p. z dohodki v višini 60.000 evrov plačal 5.200 evrov dohodnine, kar je 2.800 več kot zdaj;
- s. p. z dohodki 100.000 evrov plačal 10.0000 evrov dohodnine, kar je 6.000 evrov več kot zdaj.
Vrača se tiskanje računov in nova bo dohodnina iz oddajanja premoženja
Izročanje računov kupcem po ureditvi Janševe vlad lani ni bilo več obvezno – kupec ga je seveda lahko zahteval in ga tudi dobil. Golobova vlada zakon spreminja tako, da kupec mora sprejeti račun in ga zadržati do izhoda iz poslovnega prostora, v nasprotnem primeru mu namreč sledi globa 40 evrov. Ministrstvo za finance se je za to odločilo zaradi “sive ekonomije bolj rizičnih dejavnosti”. Najemnine bodo po novem obdavčene 25-odstotno, zdaj so 15-odstotno. Višina normiranih stroškov ostane enaka, piše časnik Finance.
Finančni minister Klemen Boštjančič napovedal zvišanje davkov. (Foto: STA)
Fiskalni svet ocenil, da ima Boštjančič neustrezna in nerealistična pričakovanja
Čeprav osrednji mediji seveda poročajo o pozitivnih učinkih napovedane davčne reforme, se je treba vprašati, kako zaupati nekomu, za katerega je celo fiskalni svet ugotovil, da je njegov predlog v zvezi z rebalansom državnega proračuna za leto 2022 nerealističen in neustrezen. Tako so namreč napisali na Twitterju: “Objavili smo oceno predloga rebalansa državnega proračuna za 2022, ki ga ocenjujemo kot nerealističnega, v primeru realizacije pa kot neustreznega zaradi pretirane ekspanzivne naravnanosti.”
“Nekateri resorji bodo z rebalansom prejeli več sredstev, kot je bilo predvideno v prvotno sprejetem proračunu, nekateri, ki so ocenili, da vseh načrtovanih sredstev letos ne bodo mogli porabiti, pa bodo z rebalansom dobili manj,” je namreč o predlogu rebalansa, preden je bil ta ocenjen, povedal Boštjančič. V njegove finančne sposobnosti je javnost že davno izgubila zaupanje, saj je le on tisti, ki je “pokopal” Adrio, s strani starih “Adriašev” pa je bil ocenjen za enega najslabših direktorjev Adrie v njeni zgodovini.
