V ameriškem Bethlehemu po katoliški zapirajo tudi slovensko protestantsko cerkev

Vsaka etnična skupnost si je ob prihodu v Bethlehem najprej postavila svojo cerkev, ki je bila edini prostor za družabno življenje v njihovem jeziku, tradiciji in običajih. Prekmurski Slovenci so si postavili dve cerkvi – protestanti svojo leta 1910, katoličani pa svojo leta 1914.

Priseljenci se starajo, novih iz Prekmurja ni, železarna je propadla, namesto nje so postavili igralnico in cerkev sv. Janeza je doletela podobna usoda kot vse druge etnične cerkve v Bethlehemu. Pomanjkanje financ in ljudi je pripeljalo do združitve treh evangeličanskih oziroma luteranskih župnij v eno, ki so jo poimenovali Luteranska cerkev blagoslovljene trojice.

Sedež zanjo bodo našli, ko bodo prodali tri cerkve – nemško evangeličansko luteransko cerkev sv. Petra, luteransko cerkev Kristusove luči, ki je že plod prejšnje združitve dveh podobnih cerkva ter evangeličansko luteransko cerkev sv. Janeza Windish.

Medtem ko so katoliški priseljenci naziv Windish spremenili v slovenski, so evangeličani bolj navezani na to, na kar so navajeni od otroštva, in vztrajajo pri nazivu Windish. Sicer ne zavračajo dejstva, da prihajajo iz Slovenije in so aktivni v društvu pobratenih mest od ustanovitve leta 1996.

Pri prodaji premoženja se je nekoliko zapletlo, saj so na javni razpis prispele tri ponudbe, od katerih je največ, 3,7 milijona dolarjev ponudila univerza Lehigh. Mestu Bethlehem to ni bilo všeč in je slovensko cerkev obvestilo, da bo njeno veliko parkirišče, ki ga ima v najemu že 20 let razglasilo za tako imenovano eminentno domeno, kar pomeni, da ga bo sicer za plačilo zaplenilo v javno dobro. Parkirišče je vredno najmanj 800.000 dolarjev.

Cerkve želijo vse premoženje prodati skupaj v paketu in prodaja je za zdaj ustavljena, dokler se zadeva ne uredi. Po informacijah iz slovenske skupnosti, je faram vseeno komu prodajo premoženje dokler zanj dobijo najvišjo ceno. Vendar pa prodaje ne bo, če bo mesto vztrajalo pri zaplembi parkirišča in pripravlja se “državljanski upor”.

Mesto ga je že organiziralo s pomočjo raznih nevladnih organizacij, ki si ne želijo prodaje univerzi, ampak želijo, da mesto tam zgradi neprofitna stanovanja. Prodajalci pa mesto pod vodstvom župana J. Williama Reynoldsa obtožujejo totalitarizma po vzoru nekdanjih nacističnih in komunističnih režimov.

Prvi prekmurski protestantski izseljenci v Bethlehem so hodili v nemško protestantsko cerkev sv. Petra, s katero se sedaj spet združujejo. Nemci so jim kasneje pomagali ustanoviti svojo cerkev, tako da so že leta 1909 potekale prve maše v prekmurščini in madžarščini v cerkvi sv. Janeza. Nekaj let kasneje so se začele tudi v angleščini.

Uradni datum ustanovitve cerkve je februar 1910. Maja istega leta so bethlehemski Slovenci za 2500 dolarjev kupili prostor za postavitev nove cerkvene zgradbe, ki je bila posvečena leta 1911. Prvi pastor cerkve z znanjem prekmurščine je leta 1914 postal Ernest Stiegler, ki je cerkev vodil naslednjih 42 let.

Ker je evangeličanska cerkev drugače urejena kot katoliška, bo Slovencem iz Bethlehema po prodaji ostal denar. Katoliški Slovenci pa so leta 2008 ostali brez vsega, kar so sami zgradili in vzdrževali, ko se je takratni škof Allentowna, ki je mesto dvojček Bethlehemu, odločil zapreti 47 etničnih cerkva zaradi pomanjkanja denarja, duhovnikov in faranov.

Pod vodstvom pobudnika pobratenja mest Bethlehem in Murska Sobota Stephena Antalicsa, ki je lani prejel medaljo za zasluge, so se uprli in v Vatikanu dosegli, da cerkev ostane. Škof Allentowna je nato našel salomonsko rešitev in cerkev dovolil odpreti le za maše na dan svetega Jožefa ter pogrebe.

Prve maše štiri leta po zaprtju cerkve so se skupaj s 400 farani udeležili tudi predstavniki slovenske države, med njimi veleposlanik v ZDA Roman Kirn in generalni konzul v Clevelandu Jurček Žmauc. Denarja na računu župnije je sedaj zmanjkalo in škofija bo za cerkev sv. Jožefa kmalu uvedla postopek likvidacije.