Piše: Anamarija Novak
Treba se je strinjati z odvetnikom Damijanom Terpinom, ki pravi, da bomo imeli v primeru imenovanja Nine Betetto in Primoža Gorkiča za ustavna sodnika še bolj izrazito levo usmerjeno Ustavno sodišče RS.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je namreč prejšnji teden v DZ poslala kandidaturi vrhovnih sodnikov Nine Betetto in Primoža Gorkiča za mesti dveh novih ustavnih sodnikov, saj se jeseni iztekata mandata ustavnima sodnikoma Špelci Mežnar in Marku Šorliju. Javni poziv za zbiranje predlogov kandidatov, na katerega je prispelo 13 prijav, je bil objavljen konec aprila v Uradnem listu RS. Po junijskih posvetovanjih s poslanskimi skupinami omenjena vrhovna sodnika veljata za favorita zdajšnje leve koalicije, ki razpolaga s 50 poslanskimi glasovi. Za izvolitev ustavnega sodnika, ki mora biti pravni strokovnjak, star najmanj 40 let, je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov. V prihodnjih mesecih bo predsednica začela postopke tudi za imenovanje treh dodatnih ustavnih sodnikov, saj se spomladi 2026 iztečejo mandati Mateju Accettu, Klemenu Jakliču in Rajku Knezu.
Sprenevedanje Pirc Musarjeve
Ironično je, da je predsednica države ob tem poudarila pomen skrbnega in preglednega postopka imenovanja, saj so sodnice in sodniki na ustavnem sodišču s svojo neodvisnostjo in strokovnostjo temelj zagotavljanja varstva ustavne ureditve ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »Ustavno sodišče je varuh naše ustave in pravne države. Zato morajo biti ustavni sodniki neodvisni, strokovni in zavezani k najvišjim standardom pravne presoje, osebne integritete in etike. Verjamem, da predlagana kandidata s svojim znanjem, izkušnjami in integriteto izpolnjujeta ta merila in bosta poslanstvo sodnikov na ustavnem sodišču opravljala odgovorno,« so predsedničine besede zapisali v njenem uradu. Pri izbiri in pogovorih s poslanskimi skupinami je Pirc Musarjeva upoštevala pravna področja, ki jih odhajajoča sodnika pokrivata (tj. civilno pravo in kazensko pravo), ter razmerje med številom sodnic in sodnikov na ustavnem sodišču. S 30. oktobrom se namreč izteče mandat ustavni sodnici Špelci Mežnar, z 19. novembrom pa ustavnemu sodniku Marku Šorliju. »Po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin, nepovezanimi poslanci in s predstavnikoma narodnih skupnosti je mogoče pričakovati zadostno podporo za njuno izvolitev,« so še zapisali v predsedničinem uradu. To pa je prejšnji teden po srečanju s Pirc Musarjevo potrdila tudi vodja največje poslanske skupine Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič, ki je v izjavi medijem dejala, da »imata ustavna sodnika, ki jih bo predsednica predlagala, podporo celotne koalicije«.
Levičarska izbranka Betettova
Nina Betetto, vrhovna sodnica od leta 2006, deluje na civilnem oddelku Vrhovnega sodišča RS, kjer je bila tudi podpredsednica. Diplomirala je iz prava (1985) in francoščine, magistrirala pa leta 1994. Kot piše v uradni predstavitvi, je priznana strokovnjakinja za alternativno reševanje sporov in učinkovitost sodnih postopkov. Od leta 2009 je članica svetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE) pri Svetu Evrope, ki mu je tudi predsedovala.
Ima pa Betettova poleg dolge sodne kariere tudi politično zgodovino nesoglasij z opozicijsko SDS, s katero sta si večkrat prišli navzkriž. Kot zanimivost, novinar Bojan Požar jo v svojih člankih dosledno opisuje kot »izbranko trde levice«. Spomnimo. Betettova je imela ključno vlogo v procesu Patria, prav tako pa je bila pri kandidaturi za mesto sodnice na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) leta 2016 deležna hudih kritik, da je poskušala legalizirati povojne in medvojne poboje. Betettova je med drugim sodila tudi v zadevi Aždajić proti Sloveniji, v katerem so bile, kot je ugotovilo ESČP, kršene človekove pravice. Ustavni pravnik dr. Jurij Toplak je takrat komentiral, da »kaže, da Betettova žal nima občutka za človekove pravice«.
Sodnik s partizansko kapo v roki
Primož Gorkič je danes vrhovni sodnik na kazenskem oddelku in izredni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Za vrhovnega sodnika je bil izvoljen decembra 2020 po drugem poskusu. Prvi poskus je spodletel zaradi nasprotovanja SDS, ki je takrat opozarjala, da omenjeni sodnik ne izpolnjuje pogojev za vrhovnega sodnika. Je pa tudi Gorkič prišel v navzkriž s SDS zaradi procesa Patria, ko je ta aprila 2015 v režimskem časopisu Delo v članku z naslovom »Patria za telebane, se opravičujem, za pravnike« kritiziral sodbo ustavnega sodišča, ki je razveljavila obsodbo Janeza Janše. Kot lahko razberemo iz uradne predstavitve, je Gorkič diplomiral leta 2002, doktoriral leta 2009, njegovo raziskovalno delo pa se osredotoča na dokazno pravo in varstvo zasebnosti. Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih del s področja kaznovalnega prava. Dodajmo, da je novinar Bojan Požar na omrežju X napisal, da velja Gorkič za človeka Aleksandra Čeferina. Je pa mnoge zmotilo tudi njegovo trdo-levičarsko svetovnonazorsko prepričanje, ki ga dokazuje fotografija s Pohoda ob žici, kjer je na fotografiji skupaj s Kombinatkami in s partizansko kapo v roki.
Izrazito levo usmerjeno ustavno sodišče
Odvetnik Damijan Terpin pa je za spletni portal Nova24TV povedal, da je »vprašanje zaupanja državljanov v sodne oblasti, zlasti v najvišjo instanco, ustavno sodišče, ključno«. »Statistični podatki kažejo, da državljani nimajo zaupanja v sodstvo, kar je splošno znano. Ta poteza predsednice republike zagotovo ne bo pripomogla k večjemu zaupanju državljanov,« je dejal. Po njegovem mnenju predsednica sledi političnim linijam, kar je škodljivo za uravnoteženost ustavnega sodišča. »Ustavna sodišča v razvitem svetu so večinoma politično uravnotežena. Ameriško vrhovno sodišče je na primer približno razdeljeno v razmerju pet proti štiri. Italijansko ustavno sodišče je rahlo nagnjeno v levo, a ni izključno levo usmerjeno. V Sloveniji pa bomo zdaj imeli še bolj izrazito levo usmerjeno ustavno sodišče, kar ni dobro za državo,« je opozoril in dodal, da bi morala predsednica republike, ki bi morala biti predsednica vseh državljanov, razumeti te razlike in ustrezno ukrepati. »Bojim se, da se še naprej obnaša, kot da je v volilni kampanji. Med kampanjo je očitala Anžetu Logarju, da je povezan s stranko Janeza Janše, kot da bi bila tretjina volivcev, ki podpirajo SDS, nelegitimna ali neupravičena do politične participacije. To me je šokiralo. Nekdo, ki tako razmišlja, težko deluje kot predsednik vseh Slovencev.«
Pomanjkanje razumevanja politične klime
Terpin je pri predsednici izpostavil tudi pomanjkanje razumevanja politične klime v parlamentu. »Ne more predsednica obračati zadeve na glavo in kriviti parlamenta, ker ne sledi njenim predlogom. Nasprotno, pri posvetovanjih s poslanskimi skupinami mora razumeti politično klimo v parlamentu in predlagati kandidate, ki lahko pridobijo zaupanje večine,« je poudaril. Kot primer je navedel nezasedeno mesto guvernerja Banke Slovenije, kar Sloveniji preprečuje sodelovanje pri odločanju v Evropski centralni banki. »Slovenija zaradi nezasedenega mesta guvernerja Banke Slovenije nima glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke v Frankfurtu. To je absurdno in traja že mesece, morda celo leto,« je izjavil.
Po njegovem mnenju takšno izključevanje nekaterih političnih akterjev kot nelegitimnih vodi v negacijo demokracije. »V Italiji so imeli podobne težave pri imenovanju ustavnega sodnika, a so politične stranke na koncu našle kompromis. Kompromis je nujen za politično sožitje in delovanje države. V Sloveniji pa še naprej vztrajamo pri izključevanju – nekateri so legitimni, drugi ne. To je nesprejemljivo,« je bil kritičen odvetnik Terpin.
