Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Na vprašanje, ali ga ne skrbi, da bi ga nekega dne obsodili in poslali v zapor, je ljubljanski župan že pred leti prepričano odgovoril, da tudi slučajno ne – saj je bil v vseh letih na področju izvršne oblasti največji nasprotnik Janeza Janše. S temi besedami je Janković na hrvaški nacionalni televiziji dokončno razgalil način delovanja slovenskega pravosodja, voditelj nedeljske oddaje Ena na ena Uroš Slak, v kateri je gostil župana, pa si kakšnega bolj drznega vprašanja in vrtanja ni privoščil, kot je to storil njegov hrvaški kolega Aleksandar Stanković, ko ga je vprašal, če se ne boji zapora. Takrat smo tudi izvedeli, da je sodno nedotakljiv, ker je nasprotnik politike Janeza Janše.
“Edino dejstvo je, da je direktor Electe moj sin. Vse ostalo je domišljijski spis Blanke Žgajnar,” je dejal Zoran Janković – pred dnevi je bil namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču predobravnavni narok za ljubljanskega župana, njegova sinova Jureta Jankovića in Damjana Jankovića ter podjetje Electa Inženiring. Na njem naj bi se obtoženi izrekli glede očitane utaje davka pri prodaji Mercatorjevih delnic podjetju Electa Inženiring. Tudi v sinočnji oddaji Ena na ena je povedal, da mu štiri osebe grenijo življenje, in sicer poleg Žgajnarjeve še Goran Klemenčič, ki je vodil KPK, Uroš Grošelj s Fursa ter Tihomir Žgavc z NPU-ja. Tako so menda na sodišču ostale še tri nerešene zadeve, za katerimi naj bi po Jankovićevih prav tako stale omenjene štiri osebe. “V Sloveniji ne boste našli take družine, v kateri so otroci toliko pretrpeli in še trpijo zaradi svojega očeta,” je še poudaril svojo vlogo žrtve in dodal, da so družino afere še bolj zbližale. Voditelj oddaje v župana z vprašanji ni kaj dosti dregal, še najbolj ga je zanimal vozni park Jankovićevih sinov.
Župan naj bi lastništvo družbe Electa Inženiring leta 2004 prenesel na sinova, ta družba pa naj bi od njega odkupila 47 tisoč delnic Mercatorja. Denar za nakup si je podjetje v lasti Jankovićevih dveh sinov, Electa Holding, z Jankovićevim poroštvom izposodilo pri Factor banki. Dve leti pozneje naj bi Electa Inženiring delnice Mercatorja prodala, denar od prodaje pa kot vračilo posojila postopoma nakazala Jankoviću. Tožilstvo je mnenja, da se je s temi transakcijami izognil plačilu davka od dobička iz kapitala. Izognil naj bi se plačilu dobrih 100 tisoč evrov davka, saj davka od dobička, ki ga je ustvaril pri prodaji, ni prijavil davčni upravi. Janković je na predobravnavnem naroku v zadevi prodaje Mercatorjevih delnic podjetju Electa Inženiring poudaril, da očitanega kaznivega dejanja utaje davkov ne priznava, prav tako krivde za sodelovanje pri tem dejanju ne priznavata njegova sinova.
Vsi sodni postopki do sedaj so bili v Jankovićevo korist
Da so bili vsi sodni postopki proti Zoranu Jankoviću, ki so se zaključili do 23. junija 2021, zaključeni v njegovo korist, lahko preberemo kar na spletni strani zoranjankovic.si. Dobro blago se samo hvali, ali kako že. Tam med drugim izvemo, da je v zadevi Tritonis Višje sodišče v Ljubljani novembra 2014 sklenilo, da se zahteva za preiskavo Specializiranega državnega tožilstva zoper Zorana Jankovića in še dva zavrne, ker ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj. Istega leta je tudi Upravno sodišče v Ljubljani razsodilo, da se Jankoviću oziroma njegovemu zastopniku dovoli vpogled v spis, ki se nanaša na Zaključno poročilo KPK. Vrhovno sodišče je nato razveljavilo poročilo KPK o nadzoru premoženja Zorana Jankovića iz leta 2013 in glede postopka pred KPK v času, ko ji je predsedoval sedanji pravosodni minister Klemenčič med drugim odločilo, da so bile Zoranu Jankoviću kršene procesne pravice iz 22. člena ustave.
V primeru Stadion Stožice je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport moralo Mestni občini Ljubljana zaradi svoje nezakonite odločbe in odvzema denarja MOL-u, na podlagi sodbe upravnega sodišča z dne 30. 8. 2016, vrniti 2,7 milijona evrov javnih sredstev (od tega 700 tisoč evrov zamudnih obresti) za gradnjo stadiona v Stožicah. To dokazuje, da v razpisu ni bilo nepravilnosti, lahko preberemo na spletni strani. V zadevi Mercator Niš je Okrožno sodišče v Ljubljani leta 2016 za Jankovića izdalo oprostilno sodbo. Višje sodišče v Ljubljani je zadevo ponovno obravnavalo na zahtevo tožilca Jake Brezigarja in je marca 2017 njegovo pritožbo zavrnilo ter s tem Jankovića oprostilo obtožbe. Obtoženi v zadevi Niš so po mnenju tožilca s sklepanjem navideznih pogodb in izplačevanjem storitev, ki nikoli niso bile opravljene, oškodovali Mercator za 100 tisoč evrov.
Specializirano državno tožilstvo je zamudilo rok za kazenski pregon v primeru farmacevtka
Glede jemanje podkupnine in sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (zadeva farmacevtka) je Janković prejel sklep sodišča, s katerim je preiskovalna sodnica ugodila predlogu njegovega zagovornika, odvetnika Koščaka, za izločitev vseh listin iz spisa ter odredila uničenje zvočnih prisluhov. Tožilstvo je namreč skušalo listine in prisluhe uporabiti nezakonito, po preteku roka dveh let, ki ga predpisuje Zakon o kazenskem postopku. Tožilka se je na sklep pritožila, Višje sodišče v Ljubljani pa je sprejelo sklep, da se pritožba okrožne državne tožilke Blanke Žgajnar zavrne kot neutemeljena. Izločitev vseh dokazov, pridobljenih s prisluhi policije, je zahtevala sodnica Mojca Kocjančič, sicer nekdanja žena bivšega pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Nato je Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnilo zahtevo Specializiranega državnega tožilstva za preiskavo. Po ugotovitvi senata, naj podatki v spisu ne bi utemeljevali suma, da je Janković storil očitano kaznivo dejanje. Ga. Žgajnar je vložila pritožbo, Višje sodišče v Ljubljani pa je ponovno sprejelo sklep, da se pritožba okrožne državne tožilke svetnice Blanke Žgajnar kot neutemeljena zavrne.
Gratel, ki je leta 2006 za T2 gradil optično omrežje, je Ljubljanskemu gradu plačal 500 tisoč evrov
V primeru Casablanca – zloraba uradnega položaja, je bil Janković zaslišan, ker je kot drugostopenjski organ izdal odločbo, ki je prepovedala postavitev gostinskega vrta. Aprila 2017 je bil zaslišan na NPU-ju, oktobra 2018 pa je specializirano državno tožilstvo sprejelo sklep, da se kazenska ovadba zavrže, saj ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. V zadevi Gratel, Triadan je Okrožno sodišče v Ljubljani maja 2016 sprejelo sklep, da se opravi preiskava zoper Zorana Jankovića zaradi suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine, ker je od družbe Gratel, d.o.o., Ljubljanski grad prejel donacijo za obnovo. Janković se je zoper sklep pritožil, Okrožno sodišče je pritožbo zavrnilo. Specializirano državno tožilstvo je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine, Janković pa je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil ugovor. Maja 2018 je Okrožno sodišče sprejelo sklep, da je obtožnica pravnomočna. Marca 2019 je Okrožno sodišče ljubljanskega župana v zadevi Gratel oprostilo obtožbe o prejemanju podkupnine, Višje sodišče v Ljubljani pa je novembra potrdilo oprostilno sodbo. Spomnimo – župan je še v svojem prvem mandatu nadaljevanje polaganja optičnih kablov pod javnimi površinami pogojeval z donacijo Ljubljanskemu gradu.
Tožilstvo ljubljanskemu županu očita zlorabo uradnega položaja in goljufijo na škodo EU
Na spletni strani najdemo še nekatere sodne postopke zoper Jankovića, ki so v fazi preiskave, po vloženih predlogih tožilke Blanke Žgajnar. Gre za primer Stožice – goljufija na škodo Evropskih skupnosti – Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč sprejelo sklep, da se opravi preiskava zoper Jankovića zaradi suma, da je kot uradna oseba zato, da bi drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj in prestopil meje uradnih pravic (pogodba o najemu in upravljanju parkirišč). Nadalje pa še, da je pridobil sredstva s tem, da je predložil lažne izjave in dokumente in je tako neustrezno uporabil sredstva proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti, hkrati pa je za drugega pridobil investicijska sredstva, čeprav ni izpolnjeval zahtevanih pogojev. Sporen naj bi bil podpis zahtevka za izplačilo tedanjemu ministrstvu za šolstvo in šport v višini 9,4 milijona evra, med katerimi je bila večina evropskih sredstev, je poročal Dnevnik.
Potem so tu še delnice Mercatorja, hladilna strojnica in gramozna jama
Okrožno sodišče v Ljubljani je maja 2016 sprejelo sklep, da se v kazenski zadevi zoper Zorana Jankovića opravi preiskava, ker naj bi se izognil plačilu davka od dobička iz kapitala pri prodaji delnic Mercator – pred dnevi je na ljubljanskem okrožnem sodišču potekal predobravnavni narok, Janković očitanega kaznivega dejanja utaje davkov ne priznava, prav tako krivde za sodelovanje pri tem dejanju ne priznavata njegova sinova. In nenazadnje zadevi Stožice – hladilna strojnica in Stožice – gramozna jama. V prvi se je odredil preiskava zaradi utemeljenega suma, da je kot župan MOL naklepoma napeljal direktorja JP Energetika Ljubljana, d.o.o., Hrvoja Draškovića, da je ta pridobil premoženjsko korist družbi Grep, d.o.o., ter zaradi suma kaznivega dejanja pranja denarja, ker je sprejel nakazilo v znesku 100 tisoč evrov iz TRR KLM Naložbe. V slednji pa tožilstvo Zoranu Jankoviću očita, da naj bi izrabil svoj uradni položaj, da bi družbi Grep, d.o.o, pridobil veliko premoženjsko korist, ko je potrdil obračun izvedenih del družbe Grep, d.o.o., glede sanacije gramozne jame po sistemu “na ključ”.
Zaenkrat je torej videti, da je v našem sodnem sistemu svojo nedolžnost najlažje dokazati s tem, da si zagrizen nasprotnik aktualnega premierja Janeza Janše, verjetno pa tudi ne škodi biti prijatelj nekdanjega predsednika Milana Kučana. “Midva sva prijatelja, on ima svoje jasno stališče, tudi pove ga in ne potrebuje vodstva, niti ga ne potrebujem jaz. Imava pa številne pogovore o raznih temah,” je v oddaji na komercialni televiziji včeraj povedal Janković, ki se je opredelil za levičarja – to naj bi postal zaradi odnosa do Ljubljančanov in sodelavcev, je pojasnil. No, jasno je, da se – sploh pri naših levičarjih – praksa od teorije močno razlikuje. Tisti pri koritu so vsekakor veliko bolj enaki med enakimi.
