Piše: Tanja Brkić, Nova24TV
“Slovenska medijska slika postaja zrcalna slika ruski, putinovski, in to je strašljivo,” je povedal nekdanji direktor Ukoma Uroš Urbanija. Že tisti minimalni odstotek drugačnih medijev je za Putina preveč in očitno preveč tudi za politični vrh Golobovega Gibanja Svoboda. V tokratni oddaji Kdo vam laže je Uroš Urbanija pojasnil nekatere očitke iz preteklosti in dodal, da se bo vlada morala namesto s kadrovanjem začeti ukvarjati s pomembnimi stvarmi, kot je kriza.
Uroš Urbanija, nekdanji direktor Urada vlade za komuniciranje (Ukom), je uvodoma povedal, da so med svojim mandatom dosegli veliko, sploh v luči epidemije, saj so skrbeli za komunikacijo različnih vladnih projektov, navsezadnje pa tudi za promocijske aktivnosti tako v Sloveniji kot tujini. Delo urada se je v zadnjem letu praktično popolnoma spremenilo deloma zaradi same epidemije deloma zaradi modernejšega komuniciranja.
Voditelj Boris Tomašič se je dotaknil še vedno aktualne zadeve, in sicer očitka Urbaniji, češ, da je med drugim njegov mandat zaznamovalo obdobje več kot 300 dni prekinjenega financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA). Urbanija je zadevo komentiral s citatom sedanjega direktorja Ukoma Dragana Barbutovskega, ki naj bi dejal, da je STA trenutno v najboljši finančni kondiciji. Dodal je, da bi moral nekdanji direktor Bojan Veselinovič v preteklosti že vzpostaviti boljše razmere, kot pa naj bi bilo znano, je raje “hiral novinarje z minimalnimi plačami, sam pa prejemal skoraj 8000 evrov mesečno”. Urbanija je povedal, da je bilo Veselinovičevo delovanje bolj po domače, saj je pošiljal vsak mesec račune, na katerih pa ni bilo razvidno, za kaj naj bi ta denar porabili, prav tako naj bi vsak mesec zaračunal 5 tisoč evrov več, kot je bilo predvideno, zaradi česar je bil tudi pozvan na konsolidacijo. Na to se ni odzval, nasprotno, še naprej je pošiljal za 5 tisoč evrov višji račun. “Kasneje se je ugotovilo, da je imel zelo nenavaden način poslovanja, saj je bila država zanj vreča denarja”, je dejal Urbanija.
“Urad vlade za komuniciranje se lahko pogaja do točke, kjer zakon jasno predpiše, kaj se sme in česa ne. Ko je prišel novi direktor, sva v dveh srečanjih rešila vsa vprašanja, strinjala sva se, da je zakon treba upoštevati, in ni bilo nikakršnih problemov”, je dejal Urbanija in pristavil, da velik del krivde nosijo novinarji, ki so Veselinoviča podpirali, zaradi česar je lahko zavajal tako javnost kot ostale.
Vlada Republike Slovenije je na 134. dopisni seji 30. novembra 2020 sprejela informacijo Urada Vlade RS za komuniciranje (Ukom) o nezmožnosti izvajanja Pogodbe št. 81/2019 o opravljanju javne službe v letu 2020, sklenjene s Slovensko tiskovno konferenco d. o. o., Ljubljana, in nezmožnosti sklenitve pogodbe o opravljanju javne službe v letu 2021. Takrat naj bi vlada sprejela sklep o prekinitvi financiranja STA, kot so takrat politično motivirano napačno poročali nekateri levi tajkunski mediji. Urbanija je to zanikal in povedal, da je “Ukom vlado samo informiral, da direktor STA Bojan Veselinovič ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti in da nam ne pošilja dokumentacije, za katero smo zaprosili, posledično pa mi nimamo orodij, da bi preverili upravičenost zahtevkov za izplačilo računov.”
Spoštovanje novinarskega kodeksa je za novinarja bistveno
Naslednja zadeva, ki so jo Urbaniji večkrat očitali, je tudi domnevna sporna analiza poročanja na RTV Slovenija, ki jih je gost oddaje označil za floskule, in pojasnil, da je po pogovoru z novinarji na RTV ugotovil, da nihče mojih analiz ni razumel kot pritisk nanje: “Me je pa klicala ena novinarka, češ, da je v njeni analizi neka napaka. Napisali smo tako, kot smo, če je manjkalo mnenje nasprotne strani, smo to zapisali, ker je to v skladu z novinarsko etiko, pri njej je drugo mnenje manjkalo, vendar je ona pojasnila, da druge strani ni dobila, kar je korektno.” Od objavljanja teh analiz je tudi uradništvo precej hitreje in resneje odgovarjalo novinarjem, kar je le ena od prednosti analiz Ukoma. Urbanija meni, da je težava v tem, da nekoga nekaj obtožiš in ga potem ne poizveš o njegovi plati zgodbe in s tem ne zagotavljaš celovite informacije. Naslednja stvar pa je cenzura določenih zgodb, kot npr. “Golobova plača in ogromno stvari, ki so se razvijale od takrat naprej”. Tomašič se je s tem strinjal in poudaril, da se je Tarča neštetokrat ukvarjala z afero z respiratorji, vse, kar je bilo vezano na Roberta Goloba, pa je ostalo pod preprogo.
Urbanija vidi v Golobovi napovedi ukinitve nekaterih medijev situacijo, vse bolj podobno ruski tako s političnega vidika kot medijskega. “Slovenska medijska slika postaja zrcalna slika ruski, putinovski, in to je strašljivo,” je povedal nekdanji direktor Ukoma in dodal, da je že tisti minimalni odstotek drugačnih medijev za Putina preveč in očitno preveč tudi za politični vrh, v tem trenutku Golobovega Gibanja Svoboda.
Golob se ukvarja s kadri, namesto z vse večjo draginjo
Kaj pomeni “postopno ukinjanje regulacije cen in privajanje na draginjo”, ki jo je napovedal Golob, se sprašuje Tomašič, ki meni, da če bi to napovedal Janez Janša, bi danes že poslušali o lačnih otrocih, ker pa je to Golob, je to očitno sprejemljivo. “Glede na to, da je Golob napovedal nižanje neto plače že pred volitvami in kasneje vseeno dobil toliko glasov, kot jih je, se tudi zdaj ti ne bi smeli pritoževati,” dodaja Urbanija. Njegove napovedi glede na znake krize, ki bo jeseni prišla, Urbanija meni, da če se bo nova vlada ukvarjala s kadri, kot to počne sedaj, “ne bodo prišli daleč”. Spomnil je na delo prejšnje vlade, ki se je ogromno ukvarjala s krizo in pomembnimi stvarmi, povezanimi z državo. Vsi dobri rezultati so bili posledica teh prizadevanj.
