20.5 C
Ljubljana
torek, 23 julija, 2024

(URA MOČI) Oddaja Tarča je zapeljala zgodbo o Gen-I in Golobu v smer blata

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

Do kdaj se lahko premier dela, kot da nič ni, in zadev glede sumljivih transakcij ne pojasni? Dokler mu mediji to pustijo, so ugotavljali v oddaji Ura moči. Poleg tega so ocenili, da se take teme ne more delati v tradicionalnem formatu Tarče, pričakovati, da se bo skozi dialog kaj razpletlo, je neplodno. Če imaš za goste svetovalce, ki živijo od plačil biznisa tako rekoč vpletenih, je iluzorno, da bo tak pogovor kaj razkril. “Ni nujno da gre za pranje denarja, lahko gre za kanaliziranje denarja v politične podpore. Irelevantno je bilo njega vabiti,” je glede nekdanjega vodje urada za preprečevanje pranja denarja ocenil Nežmah. Edvard Kadič pa je izpostavil, da je Tarča fokus neracionalnega trošenja denarja in potencialno tudi korupcije našega državnega denarja izrinila v polje nekega zasebnega biznisa.

V oddaji Ura moči so ugotavljali, da minula Tarča pri pojasnjevanju spornih transakcij hčerinskih družb Gen-I ni dodala nobene dodane vrednosti. Komentator Edvard Kadič je med drugim izpostavil, da imamo dokumentacijo in izpiske ter povezave, ki jih pravzaprav nihče ne zanika, na drugi strani pa imamo izključno besede predstavnikov Gen-I, da ni “vse skupaj nič” oziroma da je vse “en velik fake”. Ni nujno, da govorimo o pranju denarja – govorimo o državnem denarju, saj se o njem nič ne razčisti. In Tarča z neposrečeno izbiro gostov niti ni šla v smer, da bi se skozi dialog lahko karkoli razjasnilo. “Vse se pelje v smer blata, močvirja, kjer se politiki dobro znajdejo – osnovno znanje politika je ravno v tem, da prime blato in ga meče naokoli tako, da je sam čim manj blaten,” je komentiral Kadič, ki je tudi prepričan, da je ta Tarča prej, kot kaj razjasnila, za nekaj časa ustavila to zgodbo.

Dialog v resnici razvodenel temo
Tudi sociolog dr. Bernard Nežmah je opozoril, da je format oddaje zgrešil, ker oddaja ni imela spoznavnega učinka razen v novinarskih prispevkih. “Dialog ni prinesel nič, razen da je razvodenel,” je ocenil. Za ukvarjanje s to temo bi bilo po njegovih besedah bistveno bolje, če bi imeli par raziskovalnih novinarjev, ki bi šli malo globlje iskat povezave in principe deljenja tega denarja – ne pa da povabiš goste, ki se bolj ali manj distancirajo od vsebine. Treba se je tudi zavedati, da se na eni strani marsikdo boji govoriti o tej zadevi, na drugi strani pa je Gen-I bankomat nenazadnje tudi političnih zgodb, zato se je dobro distancirati, če nočeš “dobiti po buči”. Poleg tega se morda zaradi političnih preferenc koga v oddajo tudi ne povabi. “Imamo kvalitetne prispevke, diskusija pa ni dala nič,” je ponovil Nežmah.

Foto: zajetje zaslona/Planet

Kučanovi nimajo zadržkov do pobijanja med NOB
V oddaji Ura moči so se dotaknili tudi fenomena pisanja pisem – voditelj oddaje je izpostavil, da opaža, da gre vedno za bolj ali manj iste podpisnike – nazadnje tudi pri pismu Milana Kučana in somišljenikov, ki so pozvali k miru. Sama vsebina je po Nežmahovi oceni sicer smiselna. “Če gledamo vojno v Ukrajini in razmišljamo o tem, kaj se dogaja, izvemo od svetovane organizacije, da je mrtvih okoli 8 tisoč civilistov,” je dejal in ob tem izpostavil, da nimamo nobenega podatka, koliko je mrtvih vojakov. “Travma te vojne je neverjetna količina izgubljenih življenj in devastacija narave zaradi vseh eksplozivnih sredstev,” je pojasnil, da bi seveda vsakdo raje imel mir kot pa vojno. Je pa opozoril, da tu nastane problem, kako končati to vojno. Nežmah tudi meni, da pismo morda celo bolj pritegne od modernih oblik komuniciranja, je pa zanimivo, da je zadnje Kučanovo pismo, naslovljeno na Nato in evropske države – ob tem pa ni, kot bi bilo pričakovati, nabral podpisnikov širom Evrope in pisma objavil recimo v Le Mondu. “Ta omejitev zgolj na Slovenijo je bila meni malo bizarna,” je priznal Nežmah, pismo je bilo namreč objavljeno le v Dnevniku.

No, pismo je očitno kljub temu doseglo določeno ciljno publiko, veleposlaniki evropskih držav so namreč kritično odgovorili v svojem pismu. “Naši pacifisti, nekdanja predsednika, bi morala potem imeti zadržek tudi glede NOB-ja,” je Nežmah spomnil, da so francoski pacifisti v času druge svetovne vojne nasprotovali uporabi orožja in bili potem tudi konsekventni ter nasprotovali oboroženemu odporu. Naši “pacifisti” so pri tem – kot je opaziti – precej bolj selektivni. Kadiču pa se zdi, da je politika tek na dolge proge in da je zadeva verjetno bolj usklajena, kot se nam zdi na prvo žogo. S tem pismom se po njegovem mnenju odpira prostor za pogajalsko mizo. Spomniti je treba, da je hkrati tudi zunanja ministrica Tanja Fajon pri pozivih, da se Rusijo obsodi kot agresorja, to zavrnila. Rekla je, da se bodo iskale druge poti k “pravičnemu miru”. Pismo se Kadiču zdi zgolj kot neko sredstvo pritiska na javnost, usmerjanje nekega mnenja.

Vladna stran z ideologijo nad pravno vprašanje
Pogovarjali so se še o tem, da je videti, kot da želi vlada obiti odločno ustavnega sodišča in kljub temu, da je sodišče začasno zadržalo izvajanje dela zakona o RTV Slovenija, na RTVS urejati stvari po svoje. “Odločba ustavnega sodišča je ‘time out’ za implementacijo tega zakona,” je povedal Nežmah in dodal, da ministrica za kulturo očitno razmišlja, kako bi kljub temu zadeve nekako izpeljala. V resnici imamo pravno vprašanje, tehtamo potencialno protiustavno proti legitimnosti. Odgovor (pro)vladne strani pa je še vedno popolnoma političen, ideološki. “Nov zakon so nam predstavili kot pravo utelešenje demokracije, ker bo civilna družba karkoli povedala,” je dejal Nežmah dejal, ki je bil že na samem začetku precej osupel, saj slišimo zgolj imena izbranih kandidatov, ne vemo pa nič o tem, kdo se je prijavil – torej koga niso izbrali. Argument zagovornikov zakona je, da bo nov princip bistveno bolj demokratičen, dobili pa smo že drobec prakse, ki kaže, da ne more biti kaj dosti drugače kot v delegatskem sistemu. Nežmah je že opozoril, da je glavni pravni srž, ali lahko vlada sprejme zakon, s katerim se znebi protagonistov neke javne institucije tako, da jim preprosto konča mandat – kar se zdi v primerjavi z evropskim sodnim redom nedopustno. Nežmaha pri vsem tem najbolj zanima, kakšna bo reakcija vlade, če ustavno sodišče ne bo odločilo njej v prid – ta vlada namreč doslej še ni sprejela tega, da se moti in da imajo postopke, ki so popolnoma nepravni.

Na Twitterju pa je videti, da je največ prahu dvignil zadnji stavek voditelja oddaje Bojana Požarja, ki je rekel, da si bo za zaključno misel tedna sposodil del pesmi pokojnega Balaševića – “brez prevoda, saj bomo vsi razumeli”, a se je pri svoji domnevi očitno zmotil. Na Planetu so tako naknadno dodali tudi podnapise: “Danes so laži drzne, moralo pa nam kroji drhal.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine