Piše: Andraž Grad
Prekmurska občina Cankova leži na jugozahodu Goričkega in šteje 2.000 prebivalcev. Vključuje osem naselji: Cankova, Domajinci, Gerlinci, Gornji Črnci, Korovci, Krašči, Skakovci in Topolovci. Sedež občine in istoimenski kraj pa meji na občine Rogašovci, Puconci, Tišina in na Republiko Avstrijo ter spada pod upravno središče Murska Sobota.
Samo območje občine je najprej spadalo pod občino Murska Sobota, dokler ni bila leta 1995 ustanovljena Občina Cankova-Tišina. Ko je bil leta 1998 razpisan referendum za samostojno občino, ko je kar 97 odstotkov občanov glasovalo za to, da Cankova postane samostojna občina. To je postala leta 1999. Čeprav gre za manjšo občino, ima za seboj bogato zgodovino. Leži namreč na zemlji, ki je bila več stoletij meja med nemškim in ogrskim območjem, njeno zemljo pa so skozi stoletja in tisočletja teptali mnogi zavojevalci, od Rimljanov do Turkov. Kasneje so na tem območju duhovniki ohranjali jezik in besedo prekmurskega prostora.
Bogata zgodovina
Na Cankovi je bil rojen slovenski pesnik in jezikoslovec dr. Avgust Pavel, ki se je v času madžarskih oblasti zavzemal za obstoj slovenskega jezika in kulture. V cerkvi, ki stoji v središču Cankove, je bil kar 51 let župnik Jožef Borovnjak, ki velja za prekmurskega »čedermaca« oziroma človeka izjemnega kulturnega in narodnega pomena. Imel je velike težave s takratnimi madžarskimi političnimi in cerkvenimi oblastmi, ker je nasprotoval učenju verouka in maševanju v madžarskjem jeziku. Na to je odgovarjal: »Učim jih v jeziku, ki ga razumejo, ti ljudje govorijo slovensko.« V Skakovcih je bil rojen Ludvik Vrečič, prvi prekmurski akademski slikar, blizu v Strukovcih pa evangeličanski duhovnik Števan Kuzmič, ki je prevedel iz grščine v staro slovenščino Novo zavezo in jo približal prekmurskemu človeku. V Gerlincih je rojen pisatelj Evald Flisar. Cankova je občina z bogato zgodovino in je kasneje postala meja med socialistično Jugoslavijo in Avstrijo.
Naravne in kulturne znamenitosti
Lokalno prebivalstvo se je ukvarjalo predvsem s kmetijstvom, sadjarstvom in z vinogradništvom. Ker je to pokrajino intenzivni industrijski razvoj obšel, se je ohranila vsa raznolikost krajine v dobro okolja in trajnostnega razvoja. Večina območja občine Cankova je znotraj Krajinskega parka Goričko, ki je bil ustanovljen leta 2003. V parku najdemo številne ogrožene vrste ptic in drugih živali, sam park pa je tudi del evropske mreže varovanih naravnih območij Natura 2000. Občina ima zato dobre možnosti za turizem in turistično kmetijstvo. Občini ne primanjkuje kulturnih in naravnih znamenitosti. Najbolj je znana po cerkvi sv. Jožefa, pa tudi po Ledavskem jezeru, kjer uspevajo čudovite narcise, ki jim domačini pravijo »piklonci«. Tu je še Voglerjeva vila poleg cankovskega parka. Cankova se ponaša tudi z izvirom vroče slane termalne vode potoka Kučnica v Korovcih ob starodavni meji med Avstrijo in Ogrsko.
Zamujene priložnosti
Do leta 2018 je bil župan občine Drago Vogrinčič, ki je bil na tem položaju štiri mandate. V zadnjem mandatu pa je župan, levičar in nekdanji komunist, uničil vse razvojne projekte, meddržavni EZTS Life, Ledavsko jezero, ureditev vaških središč in povezovanje Turistično-vinske poti z avstrijskimi in pomurskimi občinami. V času Vogrinčičevega županovanja so v občini organizirali simpozije Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter mnoge druge kulturne prireditve. Danes o tem ni več ne duha ne sluha. Skratka, ni več kulturnih in drugih projektov, ki so bili začeti ali celo dokončani v času njegovega mandata. »Štiri generacije kmetijo dvigujejo, le ena pa jo lahko podre, če je nesposobna,« je v prispodobi opisal Drago Vogrinčič stanje v občini Cankova danes. V njegovem mandatu so v občini, ki je precej razpotegnjena, dokončali 87 odstotkov javnega vodovoda, 50 odstotkov kanalizacije in razširili čistilno napravo. V nekaterih naseljih so zagotovili posamezne čistilne naprave ter v romskih naseljih z nepovratnimi sredstvi zgradili vodovod in kanalizacijo. Pridobili so nepovratna sredstva za razvoj podeželja, za ureditev vaških središč in postajališče za avtodome. Danes pa ta župan ne le da ni pripravil novih projektov ali zagotovil nepovratnih sredstev, uničuje stare projekte, dopušča, da propadajo in ostajajo nedokončani. Zgradil ni niti metra vodovoda in kanalizacije. Vogrinčič je delal dolgoročne projekte, danes to lokalnih oblasti ne zanima več.
Obtožbe o zadolževanju
Zdajšnji župan je Vogrinčiču poskušal ukrasti 10.000,00 evrov, ki jih je kot občan posodil občini v obliki osebnih nakazil. Ko je bil Drago Vogrinčič župan, je iz osebnega TRR občasno z védenjem občinske uprave posojal občini denar za manjše projekte, da se občini ne bi bilo treba zadolževati. Po koncu četrtega mandata mu je občina ostala dolžna 10.000,00 evrov, ki pa mu jih levičarski župan ni hotel vrniti, zaradi česar sta se znašla na sodišču. Novi župan je na sodišču javno lagal, Vogrinčič je priložil dokumentacijo, ki je potrjevala terjatev, in po skoraj štirih letih mu je občina vrnila denar. Vogrinčič nam je prav tako pojasnil, da je zdajšnji župan, ki »uničuje in preprečuje razvoj občine Cankova«. »Z lažmi in s porabo 6.442.00 evrov javnih sredstev občine je kršil vse postulate lokalne samouprave in za egoistične namene zlorabil občinski proračun. Nadzorni odbor je o zlorabi obveščen in se po pol leta še ni odzval in prijavil župana na organe pregona in računsko sodišče.«
Dolgoletni župan se spominja …
Drago Vogrinčič je odraščal ob avstrijski meji in bil vzgojen v duhu domoljubja, zaradi česar je že v osnovni šoli, predvsem pa kasneje prihajal v spore s takratnimi socialističnimi oblastmi. V času služenja vojaškega roka je bil petnajst dni zaprt. »Upiral se mi je sistem, ki je že v šoli otroke vzgajal v nasprotju z družinskimi vrednotami in s tradicijo,« se danes spominja svoje mladosti. Kasneje je Vogrinčič ustanovil Pučnikov Demos v svoji občini, konec 80. let se je aktivno angažiral na protestih proti sodnemu procesu nad četverico. »Bil sem na Kongresnem trgu v Ljubljani, ko je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo. Kako sem bil srečen, začutil sem, da Slovenci sodelujemo,« se spominja za našo državo prelomnih dogodkov. Zdaj ga žalosti, ker je to ozračje splahnelo, v Sloveniji pa imajo še vedno velik vpliv stare levičarske strukture. Vogrinčič je dolgoletni član Iniciative za pluralnost RTV, ker je bil vedno domoljub in demokrat. »Komunizem je v biti prevara in temelji na protinaravni veliki laži,« pravi in doda, da je vedno kot človek in župan javno govoril resnična dejstva in da ne razume ljudi, ki so nasedli »populizmu in manipulacijam tega levičarja«, ki štiri leta uničuje razvoj občine ter je nesposoben povezovanja in vizije. »Mi, poštena večina, ki smo vedno razmišljali z lastno glavo in bili demokrati, nikoli člani partije, ne dovolimo, da nas dediči komunistov označujejo in stigmatizirajo kot fašiste,« nam je dejal Vogrinčič.
Grenka izkušnja z lokalnimi mediji
Vogrinčič opozarja na širjenje neresnic v osrednjih lokalnih levičarskih medijih. »Mediji so me kot župana obtožili mobinga, ki so ga zrežirali in se o tem razpisali. Ko pa sem jim na uredništvo prinesel dokumentacijo, da me policija ničesar ni javno obtožila, da sem popolnoma nedolžen, da gre za ideološko laž, tega niso objavili,« pravi o osebnih izkušnjah z mediji. Drago Vogrinčič nam je vsako besedo v tem članku podkrepil z dokumentacijo debelega dosjeja, ki ga hrani. Končal je, da zlorabe javnih sredstev in uničevanja projektov tega nesposobnega »levičarskega aktivista in tega, kar se dogaja v občini Cankova, ni nikjer v Sloveniji. »Kdaj bodo ljudje spregledali, da delitev nogometnih žog in dresov po občini, ki jih ta »kupuje« na NZS, in v štirih letih nabava enega defibrilatorja v naselju, potrjuje, kakšen nesposobnež jih vodi kot slepce za nos.
