Piše: STA, C. R., G. B.
V 79. letu starosti je umrla ekonomistka in nekdanja ministrica za gospodarstvo Tea Petrin, poročajo mediji. Njeno smrt so potrdili na ljubljanski ekonomski fakulteti. V svoji karieri je bila tudi slovenska veleposlanica na Nizozemskem.
Tea (Terezija) Petrin se je rodila 9. julija 1944 v Celju. Leta 1969 je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, podiplomski študij pa je končala leta 1971 na Louisiana State University v ameriškem New Orleansu, kjer si je pridobila naziv magistrice ekonomskih znanosti.
Leta 1981 je na ljubljanski ekonomski fakulteti nato še doktorirala iz ekonomskih znanosti, na fakulteti je delovala tudi kot redna profesorica.
Javnosti je v spominu ostala predvsem po svojem političnem delovanju. Leta 1999 je kot del kvote LDS postala ministrica za gospodarske dejavnosti v vladi Janeza Drnovška, potem ko je s te funkcije odstopil Metod Dragonja. Med njenimi državnimi sekretarji je bil tudi Robert Golob, sedanji predsednik vlade.
Po volitvah, ki so sledile kratkemu obdobju Bajukove vlade, od novembra leta 2000 je do aprila 2004 bila ministrica za gospodarstvo v šesti in sedmi slovenski vladi, ki sta ju vodila Janez Drnovšek in Anton Rop.
V času premierja Ropa je predčasno odstopila, že aprila 2004, in postala veleposlanica Slovenije na Nizozemskem. Domnevno so k temu prispevali zaostreni odnosi z nekaterimi ministri ter člani LDS, verjetno pa je tudi slutila poraz in razpad stranke. Že njeno imenovanje na čelo ministrstva za gospodarstvo decembra 2000 spremljalo precej zapletov. Takrat je v LDS veljalo prepričanje, da zaradi korupcijske afere Šuštar (nekdanji državni sekretar Boris Šuštar naj bi jemal podkupnine takrat, ko je ministrstvo Petrinova vodila prvič) ne sme ponovno postati ministrica, ker naj bi to škodilo največji vladni stranki. Takrat so nekdanjega premiera Janeza Drnovška nekateri najvplivnejši eldeesovci (menda vsi z izjemo sedanjega premiera Toneta Ropa in nekdanjega finančnega ministra Mitje Gasparija) prepričevali, naj je ne imenuje ponovno na ta položaj, tudi zaradi številnih nepravilnosti, ki jih je v (takrat še neuradnem) poročilu ugotovilo računsko sodišče.
Zanimivo pa je, kot je leta 2003 pisal Dnevnik, da so največja nasprotovanja njenemu ponovnemu prihodu na čelo ministrstva prihajala iz energetskih krogov. Ravno z energetiko in energetskimi lobisti je imela Petrinova v prejšnjem mandatu največ težav, zaradi česar je Drnovšku pred soglasjem k ponovni kandidaturi postavila pogoj, da prevzame gospodarski resor, če se bo energetika pripojila drugemu resorju. To se je nekaj mesecev kasneje tudi zgodilo in energetika – z njo pa tudi Robert Golob – je postala del okoljskega ministrstva.
Na Petrinovo so, še posebno v zadnjem mandatu, po pisanju Dnevnika tako iz vladnih kot opozicijskih vrst leteli očitki o slabem vodenju ministrstva. Direktorji iz tako imenovanega kroga old boysov so se pritoževali, ker si na ministrstvu v njenem času niso mogli več podajati kljuke, kritizirali so jo zaradi vodenja “slabe” gospodarske politike. Kljub temu je Petrinova vztrajala pri svojem konceptu razvoja, predvsem malega in srednjega podjetništva, precej pa je priprla tudi pipico domačim podjetjem v težavah.
Tudi njeno imenovanje za veleposlanico je sprožilo kar nekaj nezadovoljstva, češ da se na veleposlaniška mesta imenuje propadle politike namesto kariernih diplomatov.
