Piše: Janja Strah
Kot kaže, se je v slovensko notranjepolitično dogajanje sedaj vmešal še evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je slovenskim dopisnikom iz Bruslja nedavno razlagal, da je Janševa vlada ogrozila ugled Slovenije znotraj EU, češ da je bila Slovenija pred prihodom sedanje vlade povsem neproblematična.
S tem se je Lenarčič tako rekoč odkrito vmešal v predvolilni boj in dokončno pokazal svoje strankarske barve. Kar navsezadnje ni nič presenetljivega glede na to, da je bil za evropskega komisarja imenovan v času Šarčeve vlade, ki je takrat pri kadrovanju imela v rokah škarje in platno. In kot kaže, skuša sedaj vnovčiti svoj vpliven položaj in slovensko javnost prepričati, kdo si zasluži biti na oblasti.
Lenarčičev skok v prazen bazen
Še bolj nazorno se je to pokazalo v intervjuju za STA, ki je bil objavljen prav danes. V njem je Lenarčič izrazil stališče, naj na volitvah v Sloveniji tiste politične sile, ki se iskreno zavzemajo za temeljne vrednote EU, kot je vladavina prava. Ob tem je celo posvaril pred vrnitvijo v čase, ko je bila edina oblast ena stranka. “Vsake volitve so pomembne, vsake. Želel bi si, da se tega vsi zavedamo, tudi v smislu, da se volitev udeležujemo. Osebno se več od tega ne mislim vključevati v tokratne slovenske volitve,” je povedal Lenarčič, ki je v komisiji pristojen za krizno upravljanje. No, seveda je s to izjavo dejansko demantiral samega sebe, češ da se ne želi vključevati v volitve, a je istočasno to že storil. Ob tem se je med vrsticami demagoško oprijel tudi primerjav sedanje vlade z enostrankarskim sistemom. Češ, v času prejšnjega sistema ni bilo vladavine prava in tudi sedaj se dogaja isto.
Lenarčič je sicer zadovoljen s predsedovanjem, je pa dejal, da vtis kvarijo komunikacijski zdrsi in nepotrebne provokacije. Ob tem omenja celo resolucijo, ki je prvič kritično omenjala Slovenijo. “Ta resolucija ni razveselila nikogar od tistih, ki nam je ugled domovine pri srcu,” je poudaril. O očitkih glede izvažanja domače politike na evropski oder pa komisar pravi, da je prišla STA na radar Evropske komisije, ko je Ukom uradno prosil za pojasnilo, ali je državno financiranje agencije v skladu z evropskimi pravili, imenovanje evropskih delegiranih tožilcev pa je samo po sebi evropsko vprašanje. No, zanimivo pri tem pa je, da komisar nikjer ne omenja imen tistih, ki so slovenske notranjepolitične zdrahe uvažali v Bruselj in nato iz Bruslja nazaj domov – zlasti to velja za evroposlanko Tanjo Fajon, ki ji je pri tem »držal štango«. Ob tem pa seveda ni mogel mimo neprijetne teme, da je bil lani tudi sam vpleten v projekt poskusa zamrznitve evropskih sredstev (kar v zadnjem času poskuša doseči tudi generalni državni tožilec Drago Šketa).
Lenarčič je spomnil, da je sam že pred lanskim julijem opozarjal na nevarnost, da bi nadaljnje nefinanciranje STA in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev lahko privedlo do težav Slovenije pri koriščenju evropskih sredstev. “Moja opozorila so bila premišljena, naletela pa so na neprimeren in nedostojen odziv,” je dejal. Zatrdil je, da slovenskega načrta za okrevanje ni nikoli nihče hotel blokirati in da je nekaj mesecev pozneje vlada sama ob sprejetju sklepa o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev zapisala, da bi zaradi zamud lahko nastala občutna škoda za državo. No, ob tem pa je pozabil omeniti, da je ob odhodu Bojana Veselinoviča s funkcije direktorja STA vendarle prišlo do rešitve finančnega položaja agencije.
Komisar trdi eno, zapisnik Evropske komisije pa…
In kakšna so bila takrat »opozorila« (polit)komisarja? Tik pred odobritvijo evropskih sredstev in pred obiskom delegacije Evropske komisije v Sloveniji je Lenarčič očitno želel doseči zamrznitev sredstev, kar je zabeleženo tudi v zapisniku kolegija Evropske komisije z dne 1. julija 2021 (prvi dan slovenskega predsedovanja EU!). Šlo je za razpravo glede evropskih sredstev, ki naj bi jih prejela Slovenija, pri čemer so Slovenijo problematizirali nekateri evropski komisarji, med njimi razvpita Vera Jourova, ki je problematizirala stanje medijske svobode v Sloveniji. Prav tako so problematizirali tudi odnos do delegiranih tožilcev ter vprašanj varstva okolja. »Te zahteve so podprli Lenarčič, Gentiloni in Johansson,« je zabeleženo v zapisniku, pri čemer je omenjeno, da predsednica EK Ursula von den Leyen te zahteve ni sprejela.
Kake tri tedne po tem dogodku pa je Lenarčič ob robu zasedanja ministrov za evropske zadeve na Brdu pri Kranju v izjavi za medije ostro zanikal kakršnokoli pogojevanje glede evropskih sredstev. »Nikoli in nikjer se nisem zavzemal za to, da bi Sloveniji kakorkoli pogojevali, omejevali ali celo odvzemali evropska sredstva. Nasprotno, upam in želim, da do česa takega ne bi nikoli prišlo. In prav zato opozarjam na določena ravnanja vlade, ki bi lahko pripeljala Slovenijo v precej neugoden položaj, kar zadeva koriščenje evropskih sredstev,« je poudaril Lenarčič. Mainstream mediji so mu seveda takoj verjeli na besedo in poročali, kako se predsednik vlade Janez Janša neupravičeno zaganja v komisarja, ki pa se je, kot je mogoče ugotoviti ob primerjavi njegovega demantija z zapisnikom kolegija Evropske komisije, očitno debelo zlagal.
Seveda takrat zapisnik še ni bil javno objavljen, zato tudi nihče ni mogel postaviti Lenarčiča na laž. Tokrat je seveda drugače. A očitno se je v to past ujel Lenarčič sam, ko je začel znova pogrevati že zdavnaj ohlajeno juho in opravičevati svoja dejanja iz julija 2021, torej že v teku predsedovanja Slovenije. Verjetno z namenom, da bi javnost podučil, naj na volitvah ne podpre sedanjih koalicijskih strank. A kdor drugemu koplje, sam vanjo pade – in vanjo je Lenarčič padel prav zaradi dejanj, ki jih je hotel prikriti. Je želel s tem reševati tudi svojo lastno politično kariero po izteku mandata?
Tudi Drago Šketa ujet na laži
S tem pa zgodba seveda še ni končana, saj smo v teh dneh poročali, da je na podobno umazan način deloval tudi generalni državni tožilec Drago Šketa, zaradi katerega je evropsko vrhovno tožilstvo na Evropsko komisijo naslovilo zahtevo po zamrznitvi sredstev. Na naše pisanje so se z demantijem odzvali iz Vrhovnega državnega tožilstva, češ da generalni državni tožilec ni o ničemer lagal, niti ni poskušal doseči odvzema evropskih sredstev, kot smo pisali. No, po naših informacijah je bilo k pismu glavne evropske tožilke Laure Codruta Kövesi dodano tudi pismo slovenskega vrhovnega državnega tožilstva s podpisom Draga Škete na štirih straneh, pri čemer je glavna tožilka na podlagi Šketovega pisma predlagala Evropski komisiji ukrepanje. Zato smo Vrhovno državno tožilstvo zaprosili za kopijo omenjenega pisma Draga Škete, ki bi moralo biti javno dostopno. Če ga tam ne bomo dobili, se bomo obrnili na Evropsko javno tožilstvo in na Evropsko komisijo.
