27.7 C
Ljubljana
torek, 27 julija, 2021

Ugledna pravnica Vera Mejak: Vpijejo tam na Tromostovju, kako je vse narobe. Veste, nič ni narobe

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Na Radiu Ognjišče so pripravili oddajo na temo 30 let samostojne poti slovenske politike in civilne družbe. V pogovoru so o tem spregovorili z ugledno pravnico Vero Mejak, nekdanjim predsednikom državnega zbora in direktorjem Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje in okoljske študije Janezom Podobnikom in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Markom Balažicem. “Vpijejo tam na Tromostovju, kako je vse narobe. Kako je vse narobe! Veste, nič ni narobe. Demokracija je vladavina naroda,” se je na demonstracije odzvala ugledna pravnica Vera Mejak. Pri tem opaža, da je to skupina naščuvanih ljudi, ki blatijo nekaj, česar sploh ne poznajo. “Manjšinska razgrajaška razbijaška skupina ljudi ne more prevzeti oblasti tako, kot si zamišlja sama, ampak bo morala iti na volitve.”

Predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je vodil hram demokracije cel mandat, je opozoril, da so se v tem sklicu menjali že trije predsedniki: “Imam lepe spomine na tiste čase. Ni bilo enostavno, kot tudi danes ni enostavno našim kolegom in kolegicam v državnem zboru. Moja želja je samo ta, da bi se sposobni, nadarjeni in ambiciozni ljudje odločali in dobili potem mandate v državnem zboru.” O tem, kaj bi potrebovali danes, pa je dodal: “In koalicija Demos, ki je bila vrednostno široka programska koalicija in je ključna za slovensko osamosvojitev, je tista, ki jo današnji slovenski politični prostor, seveda v okviru aktualnih možnosti, ponovno potrebuje.”

Mejakova se leta osamosvojitve spominja že nekaj let pred tem. Takrat je vodila Direkcijo mednarodne banke Slovenije in poudarja, da takrat še niso imeli tehnologije komuniciranja, kot jo imamo danes, poročanje o devizah in prilivih pa je potekalo prek faksa. “Devize so promptno odhajale v Beograd, nismo imeli ne za plenice, ne za kavo, ne za banane, za nič in to je bilo že leta 1982, ko je Milka Planinc vodila vlado v Beogradu,” je pojasnila. Poudarja, da je bila situacija kasneje še bolj grozna, saj ni bilo niti za bencin, in pri tem spomni državljane, kako so morali stati v vrstah pred bankami, da so dobili tiste redke devize, ki so jih slučajno na deviznem računu imeli in so jih smeli dvigniti le v omejeni količini.

Tito in Milka Planinc – Milja. (Foto: Twitter)

Po drugi strani je črna borza na Tromostovju cvetela. “Danes, ko poslušam tega mlečnozobega Mesca, bi ga rada pozvala, naj svojo mamo vpraša, kje je zanj hrano in plenice kupovala, ko se je rodil,” je bila kritična. Vsekakor je prepričana, da vsi, ki so to doživeli, vedo, kakšno je bilo takrat realno stanje. “Trenutne ureditve ne spoštujejo, prejšnja, ki je bila katastrofalna, pa ne poznajo. Spomini na to obdobje so grenko-sladki,” je dodala.

Po mnenju Mejakove je bil Pučnik preveč popustljiv do starih ideologov
V nadaljevanju je prepričana, da bi se morali sodniki zamenjati vsake toliko časa, kot je to bilo v starih Atenah, saj so po njihovem opažanju postali po nekem obdobju leni. Glede osamosvajanja meni, da Slovenija samega procesa ne bi mogla izpeljati nič drugače, kot ga je v tistih razmerah, in s političnimi močmi, ki jih je obvladovala, imela na razpolago in tako dalje. “Po plebiscitu, in ko smo dobili svojo prvo vlado, bi morali strožje in temeljiteje obravnavati ideologe komunizma. Tukaj mislim, da je bil gospod Pučnik preveč popustljiv,” je pojasnila. Pučnik je 30 let bežal pred komunizmom in njegovim terorjem, a je bil dobrosrčen človek.

Jože Pučnik | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Mejakova je poslušala zaslišanja komisije, ki jo je vodil Pučnik, kjer so med drugim zasliševali zadnjega predsednika komunistične partije Mitjo Ribičiča, ki je dal zapreti številne ljudi. Kasneje so se ti ideologi komunizma priložnostno pritajili, poskrili, kasneje pa vzniknili in nekateri rušijo demokratični sistem še danes. “Bodisi osebno bodisi prek potomcev, vzgajajo jih v duhu komunizma. Prav tako nismo zamenjali vzgojiteljev po šolah,” je še pojasnila, kako se stari sistem pelje naprej. “Bili smo vzgajani v poslušnosti do socialistične slovenske vlade, ki jo je takrat vodil Kidrič.”

Protestirajo proti stvarem, ki jim niso povšeči, a zaradi mnenj drugih niti ne vedo, kakšne so
V oddaji so se dotaknili tudi demonstracij in nasprotovanja aktualni vladi. “Vpijejo tam na Tromostovju, kako je vse narobe. Kako je vse narobe! Veste, nič ni narobe. Demokracija je vladavina naroda,” je bila jasna ugledna pravnica Vera MejakPodobnik pa se je vprašal: “Ali imamo torej več Slovenij? Ali imamo to protestniško Slovenijo ob petkih v Ljubljani in imamo veliko ekonomsko razvojno večino, ki po slovenskih podjetjih, slovenskih razvojnih centrih in občinah uspešno deluje?”

Foto: STA

V nadaljevanju je jasna, da gre v tem primeru za skupino sitih, dobro prehranjenih, dobro založenih z denarjem in da nikomur od teh nič ne manjka. Pri tem je kritična do propadlega ministra za zdravstvo, ki je komentiral stanje v državi. “Kje je bil, ko so kradli in goljufali v kliničnem centru?” Kot opazuje, blatijo stvari, ki jim niso povšeči, a v resnici niti ne vedo, kakšne so.

Protesti niso prava pot, manjšina bo morala svoje mnenje podati na volitvah
Politični analitik Marko Balažic je opozoril, da ni narobe, da prihaja do protestov, ki so se sprožili kot ventil tudi zaradi epidemičnih omejitev. Ti so legitimni, se pa sprašuje: “Ali je res prava pot, da ta ventil igra izključno predsednik vlade Janez Janša, ali bi morali tukaj ubrali kakšno drugo pot?” Do sprememb na političnem parketu lahko pride le s pomočjo volitev, o katerih je Mejakova dejala: “Manjšinska razgrajaška razbijaška skupina ljudi ne more prevzeti oblasti tako, kot si zamišlja sama, ampak bo morala iti na volitve.”

Politični analitik Marko Balažic. (Foto: posnetek zaslona)

“Politiki so točno taki, kakršne smo si ljudje izvolili in si jih zaslužimo. S tem kot taki najbolje odsevajo neka prepričanja ljudi,” je povedal Balažic. Pri tem je poudaril, da smo kot družba povezani, povezuje nas slovenstvo, povezuje nas spoštljiv odnos do osamosvojitve, povezuje nas naša zgodovina in iskali bomo stične točke, da bomo povezani kot družba.

Zadnje novice

Sorodne vsebine