Piše: P.T., J.S.
»SDH mora biti bolj pod nadzorom vlade, ki je predstavnik ljudstva in tudi lastnik teh družb.« Kdo je izrekel te besede? Ne veste? Mogoče uganete, kdo je izrekel tole: »Tisti, ki na volitvah prevzame odgovornost, lahko nastavi svojega človeka na določene funkcije.«
Obe izjavi sploh nista tako starega datuma, kot bi si kdo mislil. Vendar očitno nekatere politične stranke pozabljajo, kaj so še nedavno izrekali njihovi vidni člani. Ne samo to. Kaj so izrekali predsedniki njihovih strank. Ampak lepo po vrsti.
Uprava Gen-I z Robertom Golobom na čelu v torek ni dobila novega mandata (Golobu se mandat izteče 17. novembra), ker se je lastnica (država Slovenija) odločila, pa poišče novega predsednika uprave. Ker so v sedanji upravi očitno menili, da se jim godi krivica, so danes sklicali novinarsko konferenco in govorili o političnem kadrovanju. Seveda se je oglasila leva opozicija, češ da SDS in NSi neusmiljeno kadrirata po državnih podjetjih.
Med najbolj glasnimi je bil predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki je med drugim na družbenem omrežju Twitter zapisal: »Brigadir, prvoborec in častilec lika in dela Tone Krkovič je povedal, da se tako ne dela. Ko je še njemu jasna politika uničevanja, potem se nimamo več kaj pogovarjati. Vizjak je le vrh ledene gore, drugi so še hujši, z vodjo na čelu. Iz jajca v šmorn in nazaj. Odstop in volitve!« In še: »Kar se dogaja z Robertom Golobom in še kom v gospodarstvu, je modus operandi v tej vladi, Nova Slovenija je pa že takoj, ko je bila ta vlada postavljena, pokazala, kako si predstavlja umik iz gospodarstva. Predstavlja si ga tako, da podpredsednika stranke postavi na čelo Darsa.«
Taisti Marjan Šarec je med svojo leto in pol dolgo vladavino (po tem, ko sploh ni zmagal na volitvah in je oblikoval manjšinsko vlado) brutalno kadriral, pa ni nikoli doživel takega medijskega pogroma, kot ga doživlja desnosredinska vlada. Celo več. Da bo on kadriral in kako bo kadriral v državnih podjetjih, je celo napovedal pred državnozborskimi volitvami 2018. Takole je dejal: »Treba je dati dobra vodstva v državne družbe. SDH mora biti bolj pod nadzorom vlade, ki je predstavnik ljudstva in tudi lastnik teh družb. In če si kot vlada lastnik, SDH ne more delati po svoje. SDH je očitno preveč neodvisen. Če premier reče, da se ne sme v nič vtikati, hkrati pa je odgovoren za vse, ne more pa dejansko nič, je torej vpliva vlade premalo. Več vpliva želim samo v tistih podjetjih, ki so ključna za Slovenijo.« Medijski mainstream, ki danes zaradi menjav v vodstvih državnih podjetij očita vladi politično kadrovanje, je takrat molčal.
Kako pa kaj Socialni demokrati. Včeraj je poslanec in podpredsednik SD Matjaž Nemec pozval predsednika NSi Mateja Tonina, naj se po kadrovanju, ki se dogaja v energetiki, opredeli do statusa infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca. Tri leta nazaj je vidni in vplivni poslanec SD Matjaž Han dejal: »Kadrovanje zame ni tabu tema. Tisti, ki na volitvah prevzame odgovornost, lahko nastavi svojega človeka na določene funkcije. Je pa seveda res, da mora za njegove morebitne slabe odločitve nato politika tudi odgovarjati.«
Po njegovo je edina težava ta, da se koalicijske partnerice, ki se za kadrovanje zmenijo za zaprtimi vrati, ne držijo dogovorov. Han je takrat pokazal na LMŠ, češ da nima primernih kadrov, zato pridejo na položaje ljudje, »ki gredo v zgodbe zaradi lastnih interesov in funkcije ne opravljajo tako, kot bi si želela stranka«. Han je torej jasno povedal, da od ljudi, ki jih nastavi SD, pričakujejo, da svojo funkcijo opravljajo tako, kot si želijo v SD. Karkoli že to pomeni. Tudi na izjave Hana, ki velja za kadrovika v SD, se nihče z leve politike in medijskega mainstreama ni pretirano oglašal.
Če pa gremo še malo dlje v zgodovino, naletimo na LDS in Gregorja Golobiča, glavnega kadrovika ne samo leve politične opcije, ampak kar globoke države. Vseh njegovih kadrovskih potez ne bi spravili v deset debelih in drobno tiskanih knjig. Poglejmo samo eno kadrovanje, denimo tisto za direktorja TEŠ.
Uroš Rotnik je v intervjuju za Žurnal januarja 2010 takole opisal svoje »začetke« v TEŠ: »Ko sem leta 2001 kandidiral za direktorja, sem poklical svojega najstarejšega bratranca Petra Tevža. (…) On je bil takrat kar v dobrih odnosih z Golobičem. (…) Vprašal me je, kaj je tema. Malo sem zajecljal, da bi bil rad direktor, pa je rekel, da če je tako, naj pridem kar naslednji dan ob pol sedmih zjutraj.« Ni treba razlagati, kdo je postal direktor in čigav blagoslov je dobil.
A taka kadrovanja za levico nikoli niso bila sporna. Za levico je politično kadrovanje, če predsedniku uprave, ki se mu je iztekel mandat, ne podaljšaš mandata. Če je to politično kadrovanje, naj bralec sam razmisli, kaj so potem kadrovanja, ki so opisana zgoraj.
