8.1 C
Ljubljana
petek, 1 marca, 2024

Tržaška Mladika: Odkrita sedanjost in razkrita zgodovina

Piše: Lucija Kavčič

Zadnja lanska, božična številka tržaške revije Mladika je prinesla obilo zanimivega branja, aktualnega še v januarju, ko vlada zatišje po prazničnih druženjih in ostaja morda malo več časa za poglobljeno branje literarne rubrike in razmišljanje o temah, kot so na primer osamljenost, glasba, »depolitizacija«  in narodna zavest.

Uvodno besedo v božično revijo Mladika je napisal župnik iz Grosupljega Martin Golob, ki prek spleta nagovarja številne sledilce. V svoji priložnostni božični misli je bralce spodbudil k odpuščanju drug drugemu in prižigu luči v naših družinah. V rubriki Fokus Ivo Jevnikar predstavlja 60 let delovanja Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu. Z ustanovitvijo DSI se je na katoliški strani tržaških Slovencev nekako ustalilo živahno povojno rojevanje in odmiranje organizacij, ki naj bi načrtno skrbele za kulturno in duhovno rast, je zapisal Ivo Jevnikar, ki ugotavlja, da te pobude še niso bile temeljito popisane in ovrednotene. Opozoril je, da so katoliški izobraženci v Trstu pred DSI krajši čas delovali tudi na kulturnem področju kot Zveza katoliških izobražencev, Slovensko katoliško akademsko starešinstvo, Slovensko katoliško akademsko društvo, kar pa je večinoma pozabljeno. V svoj članek predstavitev pa ni vključil izrazito verskih in vzgojnih organizacij, čeprav so v tistih letih, zlasti pri Slovenski dijaški zvezi okoli duhovnikov Jožeta Prešerna, Jožeta Jamnika in Ivana Vrečarja povezovale veliko mladih, o čemer bi bilo treba še kaj napisati.

Politična »depolitizacija«

V prispevku Zaradi politične higiene Andrej Černic kritično razmišlja o glasnem klicanju po depolitizaciji slovenske družbe in o novih obrazih v politiki. Ugotavlja, da je nauk Gattoparda – »vse se je spremenilo, zato da bi se navsezadnje nič ne spremenilo« – v lanskem supervolilnem letu v Sloveniji še kako aktualen, saj so v Sloveniji zavladali novi obrazi, ki to niso, ter predsednica, ki prav tako ni nov obraz. Namesto tega, tako Andrej Černic, splošno stanje v Sloveniji uvaja zelo politično »depolitizacijo«. V njegovem prispevku lahko beremo tudi o anomalijah, ki jih je prinesla Golobova vlada, in med drugim našteva zakon o dohodnini, ki prinaša višjo obdavčenje dohodkov, kot ga je predvideval zakon, sprejet v času Janševe vlade, razvpiti zakon o RTV in še veliko drugih. Na koncu v svojem spisu Černic zapiše, da bi bilo preprosto zaradi politične higiene nujno, da bi premierju Golobu ravno tako gledali pod prste za vsak najmanjši gib, če se je tako gledalo pod prste Janezu Janši, ko je bil premier prejšnje vlade. V Mladiki nato sledi rubrika

Oseba in družba, v kateri teolog Roman Globokar opozarja na osamljenost kot nevarno bolezen sodobnega časa; človek je namreč socialno bitje, ki potrebuje druge, da lahko živi osmišljeno življenje. Zagotovo pa ne gre enačiti osamljenosti, ko se človek umika iz socialnih odnosov zaradi občutij nevrednosti, in samote, ki je lahko tudi zdravilna in koristna, saj si v njej človek uredi svoje misli in obnovi stik s samim seboj. Zelo pomembno vprašanje na tem področju je vpliv digitalnih medijev in družbenih omrežij na občutja osamljenosti, pri čemer sta se oblikovali dve različni hipotezi. Kot piše Globokar, prva trdi, da sodobni družbeni mediji spodbujajo občutke osamljenosti in krnijo željo po odnosih v živo, saj dejansko omogočajo, da preživimo več časa brez neposrednega živega stika z ljudmi. Mogoče pa je tudi obratno: da so ljudje, ki se počutijo bolj osamljene, zato več na družbenih omrežjih – tega še ne vemo dokončno, piše Globokar. Naslednja rubrika bralce popelje v Egipt na podnebni vrh, kjer so pozivali k nižanju toplogrednih plinov. Zaveza Evropske unije, da bo do leta 2055 brezogljična, nima posebno dobre perspektive, ker se ravno največje proizvajalke emisij k temu cilju niso zavezale, Evropa pa še vedno ne razpolaga z dovolj zanesljivimi in poceni obnovljivimi viri energije.

Literarna bera

Jesenska knjižna bera založbe Mladika je bila bogata, poroča v naslednjem prispevku Nadia Roncelli, ki piše še o dogodkih, ki so se zvrstili v zadnjih mesecih, med drugim o 38. slovenskem knjižnem sejmu in podelitvi nagrade iz Prešernovega sklada pisatelju Dušanu Jelinčiču za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki je izšel pri Mladiki in je bil nagrajen tudi na literarnem natečaju, ki sta ga razpisali Mladika in Slovenska prosveta ob 100. obletnici požiga Narodnega doma in 90. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Gre za zgodbo Dušanovega očeta antifašista in tigrovca Zorka Jelinčiča, ki je v temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne prestal devet let zaporne kazni v italijanskih ječah v Kopru, Rimu, San Gimignanu in Civitavecchii ter obdobje konfinacije v Isernii. Očetovo pisno zapuščino je Dušan Jelinčič oblikoval v izjemno pričevanjsko pripoved in tankočutno ovekovečil zgodbo Zorka Jelinčiča, piše Nadia Roncelli. Antena prinaša obilo kratkih novic, sledi pa ji rubrika Literatura z objavljeno kratko zgodbo Posebna pošiljka, ki jo je napisala Mojca Petaros in je bila priporočena na 50. literarnem natečaju revije Mladika, ter s pesmimi Ester Gomisel z istega natečaja. V rubriki Naša šola je objavljen tretji in zadnji del članka Elisabette Kovic o poklicanosti v šoli z naslovom Vsakomur svojo pot in poti za vsakogar.

Na krilih poguma

Križev pot čedermaca iz Karnajske doline je naslov intervjuja, ki ga je Erika Jazbar pripravila z Arturom Blasuttom o stricu soimenjaku, duhovniku in čedermacu v Karnajski dolini. Izjemno branje, ob katerem pa se kar stisne srce, saj je razbrati, da je v vasicah Karnajske doline vse manj prebivalcev. Ivo Jevnikar je avtor članka o števerjanskem vojaškem pilotu Mirku Komjancu, ki je v drugi svetovni vojni izgubil življenje v Etiopiji kot italijanski vojaški pilot. Pilotova življenjska pot je opisana v knjigi Na krilih poguma, ki sta jo letos izdala Borut Podgoršek in Marko Malec kot tretjo knjigo svoje zbirke Zgodbe slovenskih letalcev. V omenjeni knjigi so zbrane življenjske in poklicne zgodbe devetih Slovencev, pilotov civilnega in vojaškega letalstva v Sloveniji in Jugoslaviji. Vse zgodbe so dokumentirane s spominskimi in z arhivskimi viri ter s fotografijami. Ob članku je v Mladiki med drugim objavljeno tudi zadnje Mirkovo pismo mami. Na naslednjih straneh revije lahko preberemo prispevek Mojce Polone Vavpotič o veliki retrospektivi v Galeriji Božidarja Jakca

v Kostanjevici na Krki o slovenskem slikarju in grafiku Nandetu Vidmarju, nato pa prispevek Franca Križnarja o primorskih glasbenikih, tokrat o duhovniku, skladatelju in dirigentu Avgustu Ipavcu, ki živi in deluje v Avstriji in je avtor številnih izvirnih skladb, med drugim ljudske simfonične pesnitve Barve zelenega smaragda. Bil je večkrat nagrajen in je prejel zlati častni znak Republike Avstrije in medaljo za zasluge predsednika RS Boruta Pahorja za izjemne glasbene stvaritve in promocijo slovenske kulture v tujini.

Mladinska Rast

Adrijan Pahor v svojem prispevku poroča o simpoziju o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku, ki je 23. novembra 2022 potekal v prostorih SAZU v Ljubljani. Ingrid Patricija Boben piše o 50. obletnici smrti zavednega slovenskega duhovnika Janka Žagarja. Zgodovinar Boris Golec je avtor članka o Valvasorju in primorski soseščini Kranjske, Mitja Petaros pa v prispevku predstavlja evrokovance, ki jih bodo uvedli na Hrvaškem. Knjižničarka Knjižnice Dušana Černeta Lučka Kremžar poroča o serijskih publikacijah, ki jih KDČ prejema iz zdomstva, predvsem iz ZDA. Nazadnje pokukajmo še v mladinsko prilogo Rast, v katero so pisali avtor uvodnika Ivan Boškin, Maja Devetak, ki poroča o betlehemski luči miru 2022, Martin Kits Nieuwenkamp o decembru in praznovanju sv. Miklavža na Nizozemskem. Makrina Quinzi je intervjuvala Karin Leone, ki je potovala v London, Malina Dolhar uspešno mlado pianistko Julijo Cante, Julija Cotič pa Martino Sosič, ki se ukvarja s trobojem moči. Alenka Modic piše o 70. skupnem mladinskem dnevu v Argentini. Pri Rasti so razpisali tudi nov literarni natečaj za prozo in poezijo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine