Piše: Sara Kovač / Nova24tv
“Le ena država zaostaja. Španija. Morda bi jih morali vreči iz Nata,” je izjavil ameriški predsednik Donald Trump, ko je kritiziral Španijo zaradi prenizkih izdatkov za obrambo. A vprašanje se postavlja: Kaj bi se zgodilo, če bodo ugotovili, da tudi Slovenija kljub Golobovim javnim zavezam civilne izdatke prikazuje kot obrambne, in tako goljufa Natove partnerje?
Spomnimo naj, da je na marčevskem izrednem zasedanju evropskih voditeljev v Bruslju premier Robert Golob obljubil, da bo Slovenija že pred letom 2030 dvignila obrambne izdatke na dva odstotka BDP. Junijski vrh Nata v Haagu pa je državam članicam predlagal minimalno povečanje na pet odstotkov BDP. Med državami, ki so temu nasprotovale, je bila le Španija – Slovenija pa ni javno oporekala.
Toda doma so se koalicijske napetosti pokazale hitro. Stranka Levica je napovedala, da bo Slovenija zahteve Nata “poskušala izigrati” z mehanizmom dvonamenske uporabe – civilne izdatke prikazati kot obrambne, da bi na papirju izpolnila obveznosti.
Javno objavljanje goljufanja Natovih partnerjev glede slovenske zaveze
“Če pride tak diktat, da če bo odločitev, da se na tak diktat pristane, moramo poskušati kot država čim bolj izigrati ta diktat. Podobno kot za zaveze k Nato paktu lahko to naredimo tudi tu,” pa je izjava vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca, ki je razburila marsikoga.
Nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer je ob tem marca opozoril: “Nerodno je za vse ljudi v Sloveniji, da politična stranka, ki je del slovenske vlade, odkrito napoveduje goljufanje naših Natovih partnerjev.”
Blef z “dvonamenskimi projekti”
Vlada bi tako obrambne izdatke uvrstila kot naložbe, ki imajo lahko tudi civilno uporabo – mostovi, ceste, informacijski sistemi ali energetski projekti. V praksi pa gre za prevaro, saj to ne povečuje dejanske obrambne sposobnosti države. Janez Janša pa je pri tem dejal: “Ne morete imeti dvonamenskega tanka, protiletalske rakete, granate in topov. Blef o tem, kako je mogoče imeti vse dvonamensko, se hitro razblini, ko imate na mizi realne številke.”
Zgodovina slovenskega izigravanja
Slovenija se je k dvema odstotkoma BDP zavezala že leta 2014, a tega cilja še danes ni dosegla. Robert Golob zdaj poskuša ponoviti isti vzorec: zunanje obljube, doma pa prikazovanje številk, ki ne odražajo realnih naložb. Vlada je sicer za medije marca sporočila, da bo do leta 2030 za krepitev odpornosti in varnosti države namenila tri odstotke BDP, pri čemer bo en odstotek projektov z dvojno rabo. A le nekaj dni kasneje na vrhu Nata je zavezništvo postavilo cilj petih odstotkov BDP.
Kaj bo, ko bodo izvedeli resnico?
Trump je Španiji že poslal jasno sporočilo: zavezanost ali izključitev. Kljub dejstvu da španski socialistični premier Pedro Sanchez vztraja, da njegova država ne bo povišala izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP. Kot je med drugim zagotovil na junijskem vrhu Nata v Haagu, bo namreč Španija svoje obveznosti do zavezništva izpolnila, ne da bi za obrambo namenila več kot 2,1 odstotka BDP na leto. Če bodo partnerji Nata izvedeli, da Slovenija prav tako uporablja trike, je vprašanje, ali bo lahko obdržala ugled v zavezništvu.
