13.5 C
Ljubljana
četrtek, 19 marca, 2026

(TRIBUNA) Sodba v imenu demokratičnega državljana

Piše: dr. Tine Valentinčič, upokojeni profesor etologije in nevrobiologije

Nisem politik ali zgodovinar, zapisi so zgolj vtisi sopotnika jugoslovanskega socializma in osamosvojitve Slovenije.

Sovjetske zveze, ki je obstajala do leta 1991, ni razgradil predsednik Mihail Gorbačov, temveč nespametna in agresivna socialistična politika vrste komunističnih predsednikov, od Vladimirja Iliča Lenina do Konstantina Černenka. Ti so s svojim delovanjem povzročili, da se je gospodarstvo Sovjetske zveze skoraj ustavilo. Predsednik Gorbačov, Nobelov nagrajenec za mir, si je zadal nehvaležno nalogo, da izvede perestrojko. Uvedba liberalne ekonomije vključuje propadanje ekonomsko neuspešnih podjetij in nastajanje novih podjetij ter vključevanje kadrov z znanjem in drznostjo v tvorbo novega gospodarstva in kapitala. Videti je, da se je demokratizacija, prav zaradi poznanstev in političnih zvez, izjalovila. Kot pri nas so po partijskih zvezah in poznanstvih razdelili bivše državno premoženje. Ker je potekala privatizacija  preveč po domače, so jim to premoženje spet jemali. V tem dajanju in jemanju državne imovine se je rodil novi kapitalistični diktator, njegovo ime je Vladimir Putin.

Černobil, Kursk in druge nesreče kot ogledalo sistema

Mihail Gorbačov je z odvzemom privilegijev skorumpiranemu vodstvu državnih financ in industrije povzročil gospodarsko krizo, ki je niso mogli ustaviti. Pred in po razpadu največje države na svetu sta se zgodila tudi Černobil in Kursk. Leta 1986 med testiranjem varnosti v jedrski elektrarni Černobil ni bilo fizika ali inženirja, ki bi v razumel, kako deluje jedrski reaktor. Zaprli so pretok hladilne vode, med začetkom pregrevanja reaktorja dežurni niso znali potegniti poteze, ki bi pregrevanje ustavila. Reaktor je eksplodiral. V ozračje Ukrajine in Evrope so ušle velike količine radioaktivnih snovi. Z mojim sinom sva ribarila nekaj tisoč kilometrov proč od Černobila, v Piranskem zalivu. Namočil naju je dež, ki je vseboval radioaktivni cezij. Zaradi razdalje do Černobila je bila doza radioaktivnosti majhna in posledic ni bilo. Razpolovna doba cezija-137 je 30 let, v telesu ga imamo vse življenje.

Med nesrečo ruske jedrske podmornice K-141 Kursk 12. avgusta 2000, v kateri je eksplodiral tehnično pomanjkljiv torpedo, nato pa še en ali več torpedov za njim, novo vodstvo ruske vojske ni bilo sposobno zagotoviti reševanja mornarjev (menda 23), ki so preživeli eksplozijo. Vodstvo ruske mornarice zaradi vojaške tajnosti ni spustilo norveških potapljačev na mesto nesreče, da bi rešili preživele sovjetske podmorničarje. Številne nesreče prve sovjetske jedrske podmornice K-19, med katerimi je samo v eni nesreči v severnem Atlantiku leta 1961 umrlo 22 mornarjev, pričajo o nekompetenci političnih »strokovnjakov«, ki so delovali v sovjetskem sistemu.

Perestrojka, razpad imperija in presenečenje sveta

Perestrojka je trajala od leta 1985 do leta 1991, mnogi so v njej navdušeno videli demokratizacijo sovjetske družbe. V republikah Sovjetske zveze je prišlo do uporov. Sovjetska zveza je razpadla od znotraj, del republik se je osamosvojil. Ne vohunske organizacije ne zgodovinarji in profesorji na številnih svetovnih vojaških in političnih fakultetah tega razpada še leta 1988 niso predvideli. Leta 1985 sem od preprostega slovenskega kmeta slišal izjavo: »Sovjetske zveze je konec.« Nihče – niti Cia – ni vedel, kaj in kdaj se bo zgodilo. Nikoli ne bomo izvedeli, ali so h koncu Sovjetske zveze pripomogle besede ameriškega predsednika Ronalda Reagana, ki jih je leta 1987 izrekel ob Berlinskem zidu: »Mister Gorbačov, take down this wall!« (Gospod Gorbačov, podrite ta zid!) Politiki slovenske pomladi so verjetno slutili, kakšne bodo posledice razpada Sovjetske zveze, saj se je ob padcu Berlinskega zidu osamosvojila tudi Slovenija. S tem se je začasno končalo izzivanje oziroma konfrontacija med dvema največjima jedrskima silama na svetu; skupaj sta posedovali nekajkrat več kot dovolj atomskih in vodikovih bomb za iztrebljenje civilizacije.

Varšavski pakt, kolonializem in položaj Jugoslavije

Z razpadom Sovjetske zveze je razpadel tudi Varšavski pakt. Sovjetski imperij je nastal tako, da se sovjetska vojska ni umaknila iz držav, ki jih je »osvobodila«. V Sovjetski zvezi je Stalin vladal neposredno, v marionetah pa je postavil satelitske vlade. S tem je izvozil komunistično revolucijo izven sovjetske države varšavskega bloka: v Vzhodno Nemčijo, na Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, v Romunijo in Bolgarijo. Pri Jugoslaviji se mu je zataknilo, ne zaradi drznosti maršala Josipa Broza Tita, ampak zaradi dejstva, da so veliki trije v Teheranu na konferenci leta 1943 odločili, da je pol Jugoslavije v vzhodni – sovjetski, pol pa v zahodni – ameriški coni vpliva.

V sovjetski coni vpliva je Stalin nemško zasedbo zamenjal s sovjetsko zasedbo. To je bil komunistični kolonializem, oblika vladavine, ki jo komunisti ves čas očitajo Američanom, Angležem in Francozom. Prva kolonija, ki se je osvobodila izpod Britanskega imperija, so bile Združene države Amerike, ki so med letoma 1775 in 1783 izbojevale svobodo v osvobodilni vojni proti Angležem. Da bo Britanski imperij razpadel, je ves čas vedel predsednik Winston Churchill, ko je sprejemal vojne kredite od ZDA. Pred približno 80 leti so se začele same od sebe ukinjati kolonialne velesile, Sovjetska zveza pa je razpadla leta 1991. Komunisti so primitivno mislili, da bodo odločali o vsem na svetu. To si je za veliko Nemčijo domišljal tudi Adolf  Hitler. V deželah Varšavskega pakta ljudje niso smeli dihati, če jim partijski sekretarji tega niso dovolili. Ja, gospod Luka Mesec, tako oblast v Sloveniji si očitno želite, zakoni, ki jih je Golobov parlament sprejel, to že omogočajo. Kdor ni z vami, pride pred sodišče, dobi visoko denarno kazen (prof. dr. Boštjan Turk) ali gre zapor (Janez Janša), saj vas po zakonodaji, ki jo je sprejel vaš parlament, nihče ne sme kritizirati; nekaj kritično izrečenih besed slovenskega znanstvenika, profesorja in pisatelja ter kazen v višini 36.000 evrov to nedvomno dokazujejo. Tudi grob gospoda Ivana Krambergerja v samostojni Sloveniji spada v isto kategorijo. S pravljico, da je kandidata na volitvah za predsednika Republike Slovenije v samostojni državi Sloveniji leta 1992 ustrelil posameznik, niste prepričali nikogar. Smrt Janši in janšistom – komu to govorijo kričači, ki jih sodniki ne kaznujejo, pa grobo kršijo ustavo in tisto zakonodajo, ki ste jo spisali sami. Predsednik Abraham Lincoln je po ameriški državljanski vojni uveljavil takojšnjo amnestijo in vrnitev držav v enakopravno  zvezo. V Sloveniji pa se je pobijanje domobrancev in kapitalistov s počasi zmanjšujočo intenzivnostjo vleklo najmanj do leta 1953. Da je slovenska družba nenormalna, pričajo sodbe slovenskih sodišč, izrečene v imenu ljudstva. To  je najgrši pravni ostanek komunizma v Sloveniji, ki brutalno kaže, da nismo svobodni. Vi, sodniki, lahko sodite izključno v svojem imenu in v imenu zakonov, ki veljajo v državi Sloveniji, ne pa v imenu ljudstva, ki za vaše krivosodje ni krivo. Ker po vašem levičarskem prepričanju Boga ni, si ne morete prisvojiti njegovih pravic.

Slovenska osamosvojitev in pogled iz tujine

Janez Janša, slovenski obrambni minister, in Igor Bavčar, policijski minister med vojno za svobodno Slovenijo, sta nedvomno heroja slovenske osamosvojitve. Med osamosvojitveno vojno je slovenska vojska premagala veliko večjo jugoslovansko armado v borih 10 dnevih spopadov. Najbolj sem občutil ta hitri uspeh v vojni za Slovenijo, ko sem se s svojimi ameriškimi kolegi na Louisiana State University v Baton Rougeu pogovarjal o borbi za Slovenijo. Američani se niso mogli načuditi uspešnosti na hitro sestavljene slovenske vojske in slovenske milice. Ob koncu desetdnevnih spopadov je Slovenija doživela skoraj toliko ameriške novinarske pozornosti kot mnogo večja Kitajska. Ugled Slovenije v ZDA je trajal skoraj do danes, ko ga je v treh letih in pol skoraj docela zapravila nespametna politika vlade Roberta Goloba.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine