Piše: Vida Kocjan
Sramoten zakon, s katerim je koalicija želela neupravičene privilegije dodeliti peščici, je bil na referendumu zavrnjen s 93 odstotki glasov državljanov, ki so se referenduma udeležili. Vladna koalicija je popoln poraz doživela prav v vseh 88 okrajih po državi in povsod z velikansko večino, ki je glasovala proti slabemu zakonu. Tudi po tem se niso zbudili in spustili s svojih višav. Zavrnili so tudi obstoječi zakon iz leta 1974, čeprav so pred referendumom govorili drugače.
Koalicijske stranke (Gibanje Svoboda, SD in Levica) so nedavno zavrnile predlog zakona Slovenske demokratske stranke (SDS) o nehanju veljavnosti zakona iz leta 1974 o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ter spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predlog so obravnavali na izredni seji državnega zbora 27. maja 2025, kjer je 45 poslancev glasovalo proti nadaljnji obravnavi, 21 pa jih je predlog podprlo. Odpravo privilegijev so podprli v SDS in NSi, trije poslanci iz vrst Demokratov (Anže Logar, Eva Irgl in Tine Novak) pa so bili v parlamentarni dvorani, a svoje navzočnosti niso prijavili in posledično tudi glasovali niso. Slednje je na družbenih omrežjih razkril poslanec Zvone Černač (SDS).
SDS je želela odpraviti neupravičene privilegije v pokojninskem sistemu. Opozorili so, da zakon iz leta 1974 omogoča podeljevanje posebnih pokojnin brez jasnih in transparentnih meril, kar je že leta 2010 kritiziralo Računsko sodišče RS.
SDS proti privilegiranim pokojninam
Predlog zakona o prenehanju veljavnosti zakona o privilegiranih pokojninah je v državnem zboru v imenu predlagateljev, poslanske skupine SDS, predstavil poslanec Zvone Černač. Uvodoma je izpostavil, da je resorno ministrstvo za to področje ministrstvo za delo, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec. Slednji se je očitno potuhnil in vse prepustil ministrstvu za kulturo, ki ga vodi njegova strankarska kolegica Asta Vrečko, četudi to ministrstvo za to sploh ni bilo pristojno.
Černač je v nadaljevanju spomnil, da so volivke in volivci na zakonodajnem referendumu v začetku maja s plebiscitarno večino 404.215 glasov oziroma 92,53 odstotka vseh glasov zavrnili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Poleg zavrnitve slabega in škandaloznega vladnega zakona so s to zavrnitvijo dali ljudje tudi jasno in nedvoumno sporočilo ter usmeritev, da je treba odpraviti oziroma razveljaviti tudi zakon iz leta 1974 (še iz prejšnjega režima torej) o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Predlog za prenehanje veljavnosti so nato vložili v poslanski skupini SDS v začetku maja, še pred referendumom. Predlagali so, da tudi drugi poslanci in poslanke sledijo volji ljudstva in odpravijo privilegije. Černač je še spomnil, da so ljudje na referendumu zavrnili predlog vladnega zakona o dodeljevanju izjemnih pokojnin v višini med 2.000 in 3.100 evri privilegiranim posameznikom. »Hkrati pa so z glasom proti privilegijem dali jasno in nedvoumno usmeritev tudi nam, izvoljenim predstavnikom, za razveljavitev zakona iz leta 1974,« je poudaril Zvone Černač. Dodal je, da je volji ljudi treba slediti, zakon o izjemnih pokojninah iz leta 1974 pa ukiniti. Kdor bo glasoval drugače, bo glasoval v nasprotju s plebiscitno izraženo voljo ljudi, je še opozoril poslanec.
En razlog za odpravo zakona iz leta 1974 je tako v referendumu, eden pa je vsebinski, je dodal Černač. Pojasnil je, da »gre za ostanek, relikt preteklosti, za zakon iz nekih drugih časov neke drugačne družbene ureditve, ki z družbeno ureditvijo, ki jo poznamo v samostojni Republiki Sloveniji, danes nima nič skupnega.«
Napovedal je tudi, da se bodo nekateri sklicevali tudi na formalnosti, zakaj tega zakona ni mogoče odpraviti. »Sklicevali se boste na to, da tega ni mogoče storiti – eno leto po naknadnem zakonodajnem referendumu, naj ne bi bilo mogoče odločati o podobni vsebini, kot je bila predmet neposrednega odločanja ipd.,« je dejal. Opozoril je, da to »ne drži«. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ne govori o podobni vsebini, pač pa 25. člen zakona določa: eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Odprava zakona iz leta 1974 pa ni vsebinsko v nasprotju s plebiscitno odločitvijo volivcev na naknadnem zakonodajnem referendumu pred dvema tednoma, pač pa je v skladu z njo. Kolikor bi volivci glasovali za to, da privilegirane pokojnine ostanejo, potem zakona iz leta 1974 leto dni res ne bi bilo mogoče odpraviti, ker pa so ljudje glasovali za to, da se privilegirane pokojnine, kot so se večkrat izrazili ministrica Vrečkova in posamezni predstavniki vladajoče koalicije, predvsem Gibanja Svoboda, v tehnično izboljšanem zakonu tistega iz leta 1974 odpravijo, je treba odpraviti iste privilegije, ki jih določa tehnično slabši zakon iz prejšnjega režima. Černač je imel prav, v koaliciji so se sklicevali prav na to, na kar je opozarjal. Da se bodo sklicevali na nekaj, kar ne drži. Posebno je pri tem izstopala Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora (Gibanje Svoboda). Do poslanca Černača se je vedla arogantno, ko jo je opozarjal, da nima prav, pa ga je pošiljala celo iz dvorane. »Ker (ona) ima prav.« Argumentov za to pa ni navedla.
Dvoličnost vladajočih
Privilegije posameznikom so nato zagovarjali tudi v drugih vladajočih strankah, čeprav so pred referendumom v začetku maja največ žolča zlili prav na ta zakon iz leta 1974, imenovan Titov zakon. Zdaj, ko bi ga bilo treba razveljaviti, pa so svoje stališče spremenili. Njihov argument je bil, da bi bilo nepošteno ukinjati možnost dodatkov za kulturnike. Razumi, kdor more.
Dedni dodatki
Po zakonu iz leta 1974, ki ga Golobova koalicija ne želi ukiniti, so dodatki k pokojnini za posebne zasluge v kulturi dedni. Iz podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) so razvidni tudi prejemniki tovrstnih dodatkov. V letu 2024 je bil na prvem mestu Arnož Polič, letnik 1983, sin znanega igralca Radka Poliča – Raca, umrlega 15. septembra 2022. Sin je nato uveljavljal pravico do dodatka. Ta mu je bila na podlagi določb zakona iz leta 1974, ki omogoča dedovanje takšnih pravic, priznana septembra 2022. Samo v letu 2024 je prejel kar 30.962 evrov letnega dodatka, kar je približno 2.580 evrov mesečno. Polič je s tem presegel celo Milana Deklevo, ki je že drugo leto zapored med »najbolje nagrajenimi« neposrednimi prejemniki in je lani prejel 27.962 evrov. Na tretjem mestu je bila Svetlana Makarovič, ki dodatek prejema že od leta 1999; ta ji je v lanskem letu prinesel 21.515 evrov – več kot v prejšnjem letu, ko je znašal 19.775 evrov.
Dodatek za posebne zasluge se izplačuje poleg redne pokojnine, ki jo posamezniki prejemajo na podlagi plačanih prispevkov v času aktivnega dela.
