Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki ga vodi višji državni tožilec Ivan Pridigar, je pojasnilo svoj pogled na pravico do imuntete evropskega poslanca Mateja Tonina (NSi).
Čeprav evropska pravila določajo, da imuniteta evropskih poslancev velja avtomatično, se slovensko tožilstvo sklicuje na domačo ustavno ureditev, po kateri se mora poslanec na imuniteto najprej sam uradno sklicevati, preden lahko sprožijo postopek za njen odvzem v Bruslju. Iz uradnega odgovora tožilstva izhaja, da je Tonin takšno izjavo podpisal, Bruselj pa o tem, ali mu jo bo odvzel, od februarja še ni odločil.
Zaplet s statusom Mateja Tonina odpira zanimivo pravno vprašanje, ali bi slovenski organi pregon morali pridobiti dovoljenje evropskega parlamenta ali čakati na potezo poslanca, ki bi se skliceval na imuniteto. Iz SDT odgovarjajo, da Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah EU na tem področju napotuje na nacionalno ureditev.
Ustava zahteva, da se poslanec izreče
Slovenska ustava v drugem odstavku 83. člena določa, da se kazenski postopek brez dovoljenja Državnega zbora ne sme začeti zoper poslanca, »če se sklicuje na imuniteto«. Tožilstvo interpretira, da je sklicevanje nujni prvi korak:
»Skladno s predpisi se mora poslanec na imuniteto sklicevati in šele nato pristojni tožilec lahko in je dolžan na pristojni organ nasloviti zahtevo za odvzem poslanske imunitete. Enako stališče izhaja tudi iz sklepa o zavrženju obtožnega predloga v predmetni zadevi zoper obdolženca, ki se je skliceval na poslansko imuniteto,« pojasnjuje vodja SDT Ivan Pridigar.
Tožilstvo je ob vložitvi obtožnega predloga na okrajno sodišče priložilo Toninovo lastnoročno izjavo, s katero se je ta izrecno sklical na evropsko poslansko imuniteto. Hkrati je tožilstvo sodišču predlagalo, da se postopek zoper Tonina začasno izloči, dokler Evropski parlament ne sprejme končne odločitve.
Šibka točka tožilske logike: Kaj so “pozabili” omeniti?
Vendar pa se tožilska razlaga, po kateri je vse odvisno od Toninove lastne pobude, precej sesuje že ob natančnem branju celotnega 83. člena naše ustave. Tožilci so namreč v svojem pojasnilu “pozabili” navesti tretji odstavek istega člena, ki ustavno logiko postavi na glavo. Ta se glasi:
»Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.«
Ustavodajalec je torej tudi pri nas določil, da imuniteta ni le osebni privilegij ali “obrambni ščit”, ki ga posamezni politik poljubno aktivira ali deaktivira z izjavo. Gre za institucionalno zaščito celotnega parlamenta pred politično motiviranimi pregoni izvršne oblasti ali lokalnih tožilstev.
Zahteva v Bruslju že od februarja, odgovora še ni
Predlog za odvzem poslanske imunitete je tožilstvo preko Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruselj naposled le poslalo 9. februarja 2026. Evropski mlini pa, kot je to običajno pri teh postopkih, meljejo počasi:
»Do tega trenutka tožilstvo še ni prejelo obvestila s strani Evropskega parlamenta glede odvzema poslanske imunitete za obdolženca,« so potrdili na Specializiranem državnem tožilstvu.
Na SDT ob tem odločno vztrajajo, da so v konkretnem primeru postopali povsem skladno s pravili o poslanski imuniteti in določbami Zakona o kazenskem postopku. Za vpogled v samo sodno dokumentacijo obtožnega predloga pa javnost usmerjajo na Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer zadeva formalno miruje in čaka, kako bodo ustavne člene interpretirali in odločili bruseljski poslanci.
Da se pri pregonu poslanca Tonina za opravljanje nadzora izvršne oblasti na ravni EU precej zapleta, sem že poročal. Pregon poslancev NSi zaradi parlamentarnega nadzora morebitnih zlorab vlade je resna grožnja vladavini prava, je februarja, ko so dobili prošnjo iz Slovenije, ocenil predsednik EPP Manfred Weber. Na vzporednice z letom 2014 in z zaporom Janeza Janše, v katerega je moral tik pred volitvami v času kampanje zaradi montiranega političnega procesa in nepoštenega sojenja in na ugotovitve že pri nadzoru iz EU o težavah z neodvisnostjo institucij in pluralizmom medijev v naši državi pa je pozneje opozorila Lena Düpont, koordinatorka najmočnejše evropske politične skupine EPP v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Celotna komunikacija med Spletnim časopisom in specializiranim tožilstvom je bila takšna:
“Spoštovani
Mediji so objavili vaše sporočilo, v katerem poudarjate, da se je evropski poslanec Matej Tonin sklical na poslansko imuniteto in je bil zaradi tega izločen iz kazenskega postopka. Tako o tem vašem stališču poroča POP TV:
“Za enega obdolženca, ki se je skliceval na imuniteto, je tožilstvo iz razloga smotrnosti predlagalo izločitev kazenskega postopka do odločitve Evropskega parlamenta o odvzemu ali podelitvi poslanske imunitete. Ker ni mogoče predvideti, kdaj bo Evropski parlament sprejel odločitev o imuniteti, so bili po oceni tožilstva podani tehtni razlogi za izločitev kazenskega postopka zoper tega obdolženca. Na tak način se kazenski postopek zoper ostale tri obdolžence ne bi zavlekel in bi se zagotovilo sojenje v razumnem roku.”
Prosim vas, če mi posredujete uraden dokument, ki dokazuje vašo trditev, da se je evropski poslanec skliceval na imuniteto in pravni temelj, da je sklicevanje poslanca pomembno, po javno znani pravni ureditvi mu to namreč ni potrebno, saj jo poslanci evropskega parlamenta imuniteto uživajo avtomatično. Za odvzem bi morali vi zaprositi EU parlament in ta odloča. Prosim tudi za pojasnilo, ali ste odvzem imunitete zahtevali in za posredovanje dokumenta s to vsebino, če obstaja.
AI ureditev povzame tako:
Evropski poslanci (MEP) imajo avtomatsko imuniteto, kar pomeni, da se nanjo ni treba sklicevati, saj začne veljati takoj v trenutku, ko so uradno izvoljeni.
Nacionalni organi (sodišča, tožilstva ali policija) pred kazenskim postopkom ne morejo preprosto čakati, ali se bo poslanec izrekel o imuniteti, temveč morajo sami uradno zaprositi Evropski parlament (EP) za njen odvzem, preden lahko nadaljujejo s preiskavo ali sojenjem.
Tukaj so ključne značilnosti delovanja te imunitete:
- Avtomatska zaščita s statusom: Evropsko sodišče je jasno določilo, da poslanec pridobi imuniteto avtomatično z izvolitvijo. Imuniteta ni osebni privilegij posameznika, temveč institucionalno varovalo, ki zagotavlja neodvisnost celotnega Evropskega parlamenta.
- Kako poteka odvzem: Ko tožilstvo ali sodišče sproži postopek (kot npr. nedavna zahteva slovenskega tožilstva za odvzem imunitete evropskemu poslancu Mateju Toninu), se ta zahteva posreduje predsednici EP. Odbor za pravne zadeve (JURI) nato primer preuči za zaprtimi vrati in celotnemu parlamentu predlaga, ali naj se imuniteta odvzame ali ne. Poslanci nato o tem glasujejo.
- Dve vrsti imunitete:
- Absolutna (nepoklicna): Velja za mnenja in glasove, ki jih poslanec izreče pri opravljanju svoje funkcije. Te imunitete parlament ne more odvzeti in traja tudi po poteku mandata.
- Osebna (nedotakljivost): Velja za vsa druga dejanja (tudi tista pred začetkom mandata). Na ozemlju lastne države je poslanec zaščiten tako, kot določa domača ustava za državne poslance, na ozemlju drugih članic pa ima popolno zaščito pred priporom in pregonom. To imuniteto parlament lahko odvzame.
Izjema: Imuniteta ne velja, če je poslanec zaloten neposredno pri storitvi kaznivega dejanja (in flagrante delicto). V tem primeru lahko organi pregona ukrepajo takoj, vendar morajo o tem nemudoma obvestiti Evropski parlament.
Peter Jančič”
Odgovor je bil takšen:
Spoštovani,
v zvezi z vašim vprašanjem pojasnjujmo, da 9. člen Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki ureja pravni položaj članov Evropskega parlamenta glede privilegijev in imunitete, napotuje na nacionalno ureditev poslanske imunitete. Ustava RS v drugem odstavku 83. člena določa, da se zoper poslanca, »če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora«, enako pa izhaja tudi iz zakonske in podzakonske ureditve, ki ureja področje poslanske imunitete. Skladno s predpisi se mora poslanec na imuniteto sklicevati in šele nato pristojni tožilec lahko in je dolžan na pristojni organ nasloviti zahtevo za odvzem poslanske imunitete. Enako stališče izhaja tudi sklepa o zavrženju obtožnega predloga v predmetni zadevi zoper obdolženca, ki se je skliceval na poslansko imuniteto.
Specializirano državno tožilstvo RS je ob vložitvi obtožnega predloga v predmetni zadevi sodišču predložilo tudi izjavo obdolženca, v kateri se ta sklicuje na imuniteto, ki jo ima kot poslanec Evropskega parlamenta. Ob vložitvi obtožnega predloga je tožilstvo sodišču tudi predlagalo, da se zoper obdolženca, ki se sklicuje na poslansko imuniteto, izloči kazenski postopek do odločitve Evropskega parlamenta o odvzemu ali podelitvi poslanske imunitete. Dne 9. 2. 2026 je tožilstvo preko Stalnega predstavništva EU poslalo Evropskemu parlamentu predlog za odvzem poslanske imunitete. Do tega trenutka tožilstvo še ni prejelo obvestila s strani Evropskega parlamenta glede odvzema poslanske imunitete za obdolženca.
Tožilstvo je tako v konkretnem primeru postopalo skladno s pravili o poslanski imuniteti in skladno z določbami Zakona o kazenskem postopku.
V zvezi z vašo prošnjo za posredovanje dokumentacije pa se obrnite na Okrajno sodišče v Ljubljani, pred katerim teče postopek na podlagi vloženega obtožnega predloga v predmetni zadevi.
Lepo pozdravljeni,
mag. Ivan Pridigar
višji državni tožilec
vodja SDT RS
