Že zelo dolgo časa se vlečejo neuspešni primeri tožilstva, ki jih vodi zloglasna Blanka Žgajnar. Spomnimo se Balkanskega bojevnika, Jankovičeve farmacevtke, Jankovičevega primera Gratel … Obtoženi v teh primerih so zakrivili domnevno težka kazniva dejanja, a jih Žgajnarjeva ni zmogla pripeljati do tega, da bi bili za svoje zločine primerno kaznovani. Je napočil čas, da zapusti svoj položaj?
Začelo se je leta 2010, ko smo bili priča skoraj filmski aretaciji, v kateri je policija aretirala Dragana Tošića in še šestnajst drugih osumljencev, ki so bili osumljeni preprodaje prepovedanih drog kot tudi posedovanja orožja in eksplozivnih sredstev. Primer je prevzela državna tožila Blanka Žgajnar, odločena, da bo obsojene zadela pravična kazen. Kazalo je dobro, dokler se ni vse skupaj začelo spreminjati v pravo farso. Spoznani za krive so zahtevali visoke odškodnine zaradi “nevzdržnih” razmer med bivanjem v zaporu, Boštjan Kopčič 8.190 evrov, Dragan Beljkaš dvanajst tisoč evrov, Marko Bublič šest tisoč evrov in Jakob Remškar pet tisoč evrov. Več o tem preberite TUKAJ. Dejstvo je, da je primer Balkanski bojevnik pustil zelo slab pečat v karieri Blanke Žgajnar.
Jankovičeva farmacevtka
Eden izmed najbolj odmevnih primerov je bila tudi Jankovičeva afera, poimenovana “farmacevtka”. Policija je namreč na podlagi prisluškovanja ljubljanskemu županu ugotovila, da naj bi v zameno za redno službo v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana od farmacevtke zahteval spolne usluge. Jankovič je zoper Žgajnarjevo podal kazensko ovadbo zaradi zlorabe osebnih podatkov, na podlagi katere je okrožno sodišče v Ljubljani zahtevo za preiskavo zavrnilo in zadeva je padla v vodo. Žgajnarjeva se je na odločitev pritožila, Višje sodišče v Ljubljani pa je 16. januarja 2018 sprejelo sklep, da se pritožba Žgajnarjeve kot neutemeljena zavrne.
Primer “Gratel” kaplja čez rob
Naslednji primer, kateri je prav tako padel v vodo, je primer Gratel, v katerem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču očitajo, da je po nastopu županske funkcije konec leta 2006 od podjetja Gratel v zameno za dovoljenje za nadaljevanje del polaganja optične infrastrukture v Ljubljani zahteval 500.000 evrov donacije v korist občine oziroma Ljubljanskega gradu. Jankovič je Žgajnarjevi večkrat dejal, naj obtožnico umakne, češ, da je njen edini namen to, da ga onemogoči. Žgajnarjeva je v tem primeru za kaznivo dejanje prejemanja podkupnine predlagala tri leta zaporne kazni in 50.000 evrov denarne kazni. Mestna občina Ljubljana pa naj bi vrnila 250.000 evrov protipravne premoženjske koristi.
Sojenje se je v četrtek končalo z oprostitvijo ljubljanskega župana, sodnica Vladislava Lunder pa je pojasnila, da dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožbe tožilstva, da bi zahteval podkupnino, prav tako pa tekom sojenja tega ni pritrdila niti nobena od zaslišanih prič.
Zakaj še vztraja?
Vprašanje pri vsem tem je, zakaj Žgajnarjeva še vedno vztraja na svojem položaju, če so ji v zadnjem času številni primeri padli v vodo, njene pritožbe pa so velikokrat zavrnjene. To, da številna kazniva dejanja ostajajo nekaznovana, meče zelo slabo luč na slovenski pravosodni sistem, slovenska “mafija” pa s tem dobiva zeleno luč za svoje podvige, saj jih pomirja dejstvo, da jih tožilstvo s tožilci, kot je Žgajnarjeva, kot vse bolj postaja jasno, ne bo uspelo spraviti za zapahe.
M.M./Nova24TV
