Piše: Vida Kocjan
Po šestnajstih mesecih vladanja koalicije Gibanja Svoboda, SD in Levice je jasno, da Slovenijo vodi povsem neučinkovita in za državljane škodljiva vlada. Kljub politični podreditvi večine slovenskih medijev, predvsem največjih, zaupanje vanjo pada.
Najpomembnejši vzrok za to je njeno neučinkovito delovanje, kar je »morala« priznati tudi agencija Mediana. Po mnenju večine bi morala biti prioriteta vlade zdravstvena reforma, slediti bi morali obnova po poplavah in boj z inflacijo. Prav slednjemu pa v vladi namenjajo najmanj pozornosti. Ukvarjajo se sami s seboj, s svojimi potovanji s pridihom turističnih potovanj ali pa preprosto ne delajo nič ali skoraj nič. Predvsem pa ministri v tej vladi prej odhajajo kot prihajajo, kot je ob odstopu ministrice Sanje Ajanović Hovnik dejala poslanka Anja Bah Žibert (SDS) in dodala, da bo treba govoriti, kdo bo sploh še želel v njej sodelovati. V vladi namreč prevladuje popoln kaos.
Razkošna vlada se nam že maščuje
Vlada Roberta Goloba je svoj mandat nastopila v začetku junija 2022. Najprej so se začeli ukvarjati z reorganizacijo. Golob je vložil predlog zakona o vladi, s katerim je število ministrstev s 14 želel povečati na 19, »da bi lahko vladali«. Pri tem se je zataknilo, zato smo državljani o spremembah glasovali na referendumu, ki je bil 27. novembra 2022. Prizadevanja nevladnih organizacij, tranzicijski levici naklonjenih medijev in nove vlade so se jim obrestovala. Državljani so odločili v Golobov prid, pa četudi si je ta zamislil »ministrstva za iskanje rud in izgubljanje časa«. Zakon je začel veljati s 1. januarjem letos. Na ministrstvih so se začela prerazporejanja, selitve in podobno. Tako že pol leta niso delali veliko, ker so čakali na reorganizacijo, potem pa se je to še zavleklo. Stvari so bile zelo podobne tistim v letu 2008, ko so zmagale stare sile, vodilni iz SD, propadle LDS in nato Zaresa pa so se volilne zmage veselili še vsaj pol leta. Medtem je državo že udarila velika finančna kriza in se prelila v gospodarsko. Spomladi 2009, ko so se takratni vodilni politiki zbudili in nehali proslavljati, pa je bilo že prepozno, da bi lahko sprejeli učinkovite ukrepe. Slovenija je tonila. Zelo podobno se dogaja zdaj, ko vsi kazalniki kažejo, da je Slovenija stopila na pot recesije, kot je v intervjuju za Demokracijo pred kratkim povedal prof. dr. Vito Bobek. Slednje kaže tudi večina makroekonomskih kazalnikov.
Ob lanskih opozorilih Janeza Janše, predsednika SDS in predsednika prejšnje vlade, da je laže in učinkoviteje voditi vitkejšo vlado, se je Robert Golob posmehoval. Zdaj, ko ima v vladi čisti kaos, pa priznava, da bi bilo bolje, če števila ministrstev ne bi povečal. Posipa se s pepelom podobno kot »njegova« Sanja Ajanović Hovnik, ko je bila soočena z dokumentom, ki dokazuje njene laži pri dodelitvi denarja podjetju njene dolgoletne prijateljice in sodelavke. Pred tem je namreč zatrjevala, da ni vedela, da se je podjetje njene prijateljice prijavilo na razpis. A pojdimo po vrsti. V Golobovi vladi se je doslej zamenjalo ali je na poti zamenjave pet ministrov in ministric.
Prva Golobu dala košarico Tatjana Bobnar
Najprej se je poslovila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Slovenska demokratska stranke (SDS) je zoper Bobnarjevo vložila interpelacijo, vendar so ministrico tako Golob kot v koaliciji podprli in jo trepljali po ramenih. V začetku decembra lani pa je Bobnarjeva odstopila z mesta ministrice in ob tem Golobu poslala pismo. V njem je razkrila dejstva o političnih pritiskih na policiji in izpostavila, da svojega dela ne more opravljati, če si ne more ekipe sestaviti sama. Zapletlo se je pri imenovanju Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije. Imenovanju je nasprotoval premier Golob, ki tega imenovanja ni bil pripravljen dati niti na dnevni red seje vlade. Bobnarjeva je v pismu zapisala: »Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava ne slediš, je brez primere v zgodovini policije.« Očitala mu je »politizacijo policije«, kar bo naznanila tožilstvu. Razkrila je, da je politični pritisk nad njo izvajala tudi takratna piarovka Vesna Vuković. Izkazalo se je, da si Golob želi podreditve policije, kar mu je pozneje tudi uspelo. Slednje pa je za Slovenijo izredno nevarno, saj je znano, da je bil Golob v policijski preiskavi zaradi Gen-I.
Naslednji Danijel Bešič Loredan
Konec junija letos je SDS napovedala interpelacijo o delu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Do obravnave v državnem zboru ni prišlo, Bešič Loredan je 7. julija odstopil s položaja. Medijem je dejal, da se je srečal s predsednikom vlade, sestanek je trajal nekaj minut, Golob mu je na mizo položil napisano odstopno izjavo. To je Bešič Loredan podpisal in odšel. Bešič Loredan pa je bil tudi podpredsednik vlade iz kvote Gibanja Svoboda, stranka in koalicija sta ga na vso moč podpirali še dan pred njegovim odstopom. Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, pa je poudarila, da je »največji poraženec odstavitve ministra Bešiča Loredana prav gotovo Golob. Bešič Loredan je bil namreč ves čas njegova osebna izbira. S to potezo je tudi dejansko priznal, da mu vlado sestavljajo drugi«.
Vodenje ministrstva za zdravje je prevzel Golob. Pri tem spomnimo, da je že spomladi prevzel tudi vodenje zdravstvene reforme, ki si jo je ta vlada zastavila kot prioriteto. O reformi pa ne duha ne sluha niti v času ministrovanja Bešiča Loredana niti v času, ko ga je začasno nadomestil Robert Golob. Izgubljeno je bilo najmanj leto dni. Golob je nato obljubil, da bo ime kandidata za ministra za zdravje zagotovo znano do konca septembra. V oktobru pa je nato sporočil ime kandidatke. To je postala Valentina Prevolnik Rupel, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.
Izigran Uroš Brežan
Na tnalu predsednika vlade se je znašel tudi Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor. Golob ga je lani pregovoril, naj prevzame ministrstvo, ko je ugotovil, da Gibanje Svoboda nima primernega kandidata. Brežan je bil prej zelo uspešen župan občine Tolmin, zdaj pa ga je Golob prisilil v odstop z ministrskega položaja. S tem je zapečatil tudi Brežanovo usodo na mestu župana. Golob naj bi bil menda izgubil zaupanje v Brežanovo delo, »minister je to sprejel in sam podal odstop. Tako da je s tem zame zgodba zaključena«, je medijem srečen dejal predsednik vlade. Razlog za izgubo zaupanja naj bi bilo delo po avgustovski ujmi, po Golobu naj bi ministrstvo postalo ozko grlo, čeprav je s terena slišati drugače. Župani občin s poplavljenih območij so bili z Brežanovim delom zadovoljni in odstop obžalujejo. Golob pa si z Brežanom očitno pere vest zaradi prepočasne obnove na poplavljenih območjih. Kot kaže, pa so razlogi drugje in vse prej kot na ministrstvu, ko je bil minister Brežan. Da je nezaupanje v to Golobovo odločitev še večje, potrjuje podatek, da bo vodenje resorja začasno prevzela ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, tudi sicer ena najslabših ministric doslej. Nekateri navajajo, naj bi bila odstop Brežana zahtevala kar Golobova partnerka Tina Gaber. Razlog naj bi bil v tem, ker je Brežan odredil odstrel nekaj medvedov.
Irena Šinko dala Golobu lekcijo
Golobovo zaupanje naj bi bila izgubila tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Premier ji očita »odsotnost ustreznega in pravočasnega reagiranja v situacijah, ki so pomembne za zaščito potrošnikov na področju varnosti hrane oziroma živil«. Pri tem je izpostavil Upravo RS za varno hrano, za kar pa je znano, da si je Golobova punca Tina izbrala svojo vodjo, Šinkova pa njeni usmeritvi ni sledila. Irena Šinko je dejala, da ne bo odstopila, razreši naj jo državni zbor, kot jo je tudi imenoval. S tem je Golobu nalila čistega vina in pokazala, da z njo ne bo ravnal kot s cunjo. Povezave h Golobovi punci nakazuje tudi napoved Roberta Goloba, da pod novim vodjem ministrstva pričakuje tudi zamenjavo na vrhu Uprave za varno hrano. Hkrati je dejal, da bo Šinkovo po razrešitvi v državnem zboru začasno nadomestil Marjan Šarec, zdajšnji minister za obrambo, kar je še dodatna neumnost.
Slovo njegove najljubše ministrice
In zdaj smo že pri slovesu najljubše Golobove ministrice Sanje Ajanović Hovnik. Ta je bila konec prejšnjega tedna primorana podati odstopno izjavo z mesta ministrice za javno upravo. Spomnimo. Nekaj časa je bila celo dvojna ministrica. Golob ji je zaupal vodenje ministrstva za notranje zadeve. Zdaj pa so jo po slabem letu in pol s položaja odnesli očitki o netransparentnem deljenju denarja nevladnim organizacijam in visokih stroških službene poti v New York. V SDS menijo, da je odločitev za odstop ministrice za javno upravo Ajanović Hovnikove logična. »Gre za veliko zadev, ki so bile nepravilne in ministrica ne more imeti več zaupanja,« je dejala poslanka Anja Bah Žibert. Dodala je, da v tej vladi ministri prej odhajajo kot prihajajo, zato bo treba govoriti, kdo bo sploh še želel v njej sodelovati. Da ministrica nima več zaupanja, so v SDS pokazali tudi z napovedano interpelacijo, je v izjavi za medije dejala Bah Žibertova. »Na ta način smo reagirali tako, kot je treba, kajti vse, kar se je dogajalo, je bilo preveč in je terjalo naš odziv.« Hkrati je poslanka SDS dejala, da zgodba z razpisi z odstopom ni končana in da bo vprašanje kako naprej težava novega ministra.
Zreli za odstop
Pet jih je odšlo ali jih je v odhajanju, vsi iz vrst stranke Gibanje Svoboda. To pa še ni vse, kar je ali pa bi moralo biti na izhodnih vratih zdajšnje vladne koalicije. Med prvimi je tu Alenka Bratušek, propadla političarka iz stranke SAB, ki se je v politiko vrnila skozi zadnja vrata. Kot ministrica za infrastrukturo velja za eno najslabših ministric nasploh doslej v slovenski politiki, ne samo v Golobovi vladi. Iz Golobove kvote prihaja tudi Klemen Boštjančič, minister za finance, za katerega poznavalci navajajo, da o javnih financah nima pojma, na ministrstvu pa izvaja živčno vojno. Iz stranke Levica so sporni ministri: Luka Mesec (za delo, družino, socialo), Simon Maljevac (za solidarno prihodnost) in Asta Vrečko (za kulturo). Za ministre iz SD pa je veliko kritik uperjenih predvsem v Aleksandra Jevška, ministra za kohezijo in regionalni razvoj, ter s tem povezano slabo črpanje evropskih sredstev. Veliko pripomb je tudi na delo Tanje Fajon, ministrice za zunanje zadeve, ki počenja vse kaj drugega od tega, kar je obljubljala pred lanskimi volitvami. Kandidatka za odhod je tudi Emilija Duh Stojmenova, ministrica za digitalizacijo iz vrst SD, ki o vodenju resorja nima pojma. Zaslovela pa je po zapravljivosti davkoplačevalskega denarja s potovanjem na Kitajsko.
»Uspehi« Golobove vlade
Vladajoča koalicija se je v prvih mesecih vladanja posvetila delu. In to ne kakršnemu koli. V skladu s svojimi predvolilnimi obljubami so:
– razveljavili večino koristih zakonov prejšnje vlade;
– znižali neto plače vseh državljanov;
– med leve nevladne organizacije z Metelkove razdelili milijone evrov v zahvalo, ker so jim aprila lani omogočili prevzem oblasti;
– ustavili večino pomembnih infrastrukturnih projektov po državi;
– zamaknili izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi ter s tem povzročili veliko škodo starejšim in domovom za starejše;
– uvedli nove davke ter dodatno finančno obremenili državljane in slovensko gospodarstvo;
– občinam naložili dodatna finančna bremena;
– z meje odstranili ograjo in nezakonite migrante še nadalje vabijo v državo, za kar tudi zapravljajo davkoplačevalski denar, državljane pa izpostavljajo dodatni nevarnosti;
– uničujejo upokojence, ustavili usklajevanje pokojnin z inflacijo, ki je bistveno višja od inflacije v državah z evrom;
– zdravstvo privedli na rob razsula, čakalne vrste so iz dneva v dan višje;
– uničujejo kmete.
V Golobovi koaliciji delijo milijone evrov in ne znajo odgovoriti na vprašanje, kaj je ključni namen razpisa
Na ministrstvu za javno upravo je prejšnjo sredo potekala novinarska konferenca, na kateri sta Sanja Ajanović Hovnik in Luka Vidmar, vodja Sektorja za nevladne organizacije, predstavljala podrobnosti, povezane z javnim razpisom za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij (NVO) na tem področju.
Ko je eden od novinarjev vprašal, kaj je ključni namen 10,6 milijona evrov vrednega razpisa, je Vidmar odgovoril: »Namen razpisa je tudi razviden iz razpisne dokumentacije.« In pri tem se mu je ustavilo. Pogledal je k ministrici, ki je sedela poleg, slišati je bilo njen »ja, mmm« in tudi njej se je ustavilo. Tako Ajanović Hovnikova kot Vidmar sta začela brskati po listih, ki sta jih imela pred seboj, Vidmar je nato dejal: »Samo trenutek.« In spet se je ustavilo. Nobeden od njiju ni znal povedati, kaj je bil ključni namen razpisa, po katerem je ministrstvo NVO razdelilo 10,6 milijona evrov.
