Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Da je nepolitični kandidat, ki ni odvisen od strank, je pred odborom za evropske zadeve zatrdil nekdanji šef računskega sodišča Tomaž Vesel, ki ga je šef Svobode Robert Golob za evropskega komisarja predlagal med kampanjo za evropske volitve in s tem presenetil tudi koalicijske partnerje. Vesel je povedal, da je pomagal oblikovati program Gibanja Svoboda pred zadnjimi volitvami.
Predstavitev je moral opraviti po zakonu, parlament pa dejansko ne odloča o kandidaturi, to je stvar vlade. Vesel se je pred predstavitvijo, ki se je z nekaj zamude začela ob 10.30, zadnje dni srečal s predstavniki obeh opozicijskih strank, najprej NSi Mateja Tonina, pozneje pa še SDS Janeza Janše. V domačem parlamentu glasov opozicije, ker DZ ne odloča, vladna koalicija pa ima v njem tudi odločno večino, Vesel ne potrebuje. Odbor bo izrekel le neobvezujoče mnenje. Bolj se lahko zaplete na evropski ravni, kjer se je po predstavitvi, v kateri ni bila najbolj uspešna, kandidatka naše države Alenka Bratušek v preteklosti morala celo že odpovedati sanjam o vplivni in dobro plačani komisarski funkciji. Da kandidat ne sme biti strankarski ali sicer pristranki, je eden pogojev za prevzem funkcije. A to na evropski ravni razumejo precej široko.
Leta 1967 rojenega Vesela je za kandidata za evropskega poslanca Robert Golob razglasil med kampanjo za evropske volitve in s tem presenetil celo svoje koalicijske partnerje, kandidatura pa je bila del kampanje stranke Gibanja Svoboda. To kaže tudi posnetek:
Ko je po volitvah vlada dobila vabilo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, da naj naša država ponudi kandidata in kandidatko za evropskega komisarja, da bi lahko sestavila spolno uravnoteženo komisijo, pa se je Golob s svojo vlado odločil, da bodo predlagali le Vesela, kandidatke pa ne.
Vesel je, ko se mu je iztekal mandat na vrhu računskega sodišča, veljal za možen nov obraz levo sredinski strank na volitvah poslancev, a je to postal Golob, Vesel pa je pristal v omrežju podjetij smetarsko medijskega tajkuna Martina Odlazka na direktorski funkciji. Odlazkovi mediji veljajo za politično propagandno orodje levo liberalnih strank. Najbolj odločen del je Necenzurirano Primoža Cirmana in Vesne Vuković, ki je bila do nedavnega odstopa tudi generalna sekretarka Svobode. Kot nadzornik Fife je v času, ko je bil predsednik računskega sodišča, z okoli 200.000 evri letnih nadomestil za opravljeno delo zaslužil veliko več kot na računskem sodišču, trdil je, da je za to delo pridobil dovoljenje KPK, a na KPK, ko smo novinarji to preverjali, dokumentov o tem, da bi karkoli odločali o dodatnem delu Vesela, še manj pa, da bi mu sporočili, da to ni sporno, niso odkrili, Vesel pa jih tudi nikoli ni predstavil.
Pri delu na računskem sodišču je pozornost pritegnil, ko je odvzel pristojnost za vodenje revizije svojemu namestniku Jorgu K. Petroviču, ki mu je očital, da ne pripravlja dovolj hitro osnutka poročila o pregledu nakupu respiratorjev in drugih sredstev v času epidemije Covida. S kritikami vlade na tem področju je opozicija takrat majala šefa SMC (pozneje Konkretno) Zdravka Počivalška, mudilo pa se je, ker so poskušali izsiliti zamenjavo oblasti Janeza Janše s kandidaturo Karla Erjavca za mandatarja koalicije KUL, ki pa je pozneje propadla v državnem zboru.
“Medijska neučakanost je nesprejemljiv pritisk. V tej fazi revizije bi bila tudi morebitna menjava pristojnega namestnika precedens.” je takrat opozoril Petrovič.
O kritikah, da je ravnal narobe, ko je onemogočil preverjanje vsebine osnutka poročila o maskah svojemu namestniku Jorgu K. Petroviču, kritiziral je Vesela zaradi tega takrat tudi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, mi je Vesel v intervjuju povedal, da so bile to “naročene ocene”. Kot enostransko je ocenil ravnanje novinarjev, ki smo ga takrat kritizirali. Povedal je: “V zasebnem sektorju sodelavec s takšnim ravnanjem ne bi prišel niti do popoldanske malice. V javnem sektorju pa je drugače. Nikomur ne moreš nič narediti. Nisem imel druge izbire. To bi storil še enkrat in bom še večkrat, če bo treba.”
Jorga K. Petroviča je na predlog vlade večina v državnem zboru pozneje predlagala za evropskega revizorja in na evropski ravni je bil tudi potrjen in je prevzel to pomembno funkcijo.
Za Vesela pa smo v tistem času izvedeli tudi, da se je pred temi nenavadnimi odločanji srečal z znanim aktivistom Ivanom Galetom, ki je na dan srečanja z Veselom podpisal naročilnico za transport respiratorjev Bellavista iz Kitajske, ki so v državo prišle s pomočjo Gorenja, a so bile med vsemi napravi najbolj sporne in nevarne. Način Galetovega “uvoza” pa mimo pravil. Le uporabo teh naprav je pozneje nekaj časa celo prepovedala javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.
