Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Podobno usodo kot Moškovičeva vila, so si delile tudi mnoge druge nepremičnine po Ljubljani – komunistična elita je imela prefinjen okus in je za svoje politike izbirala le najboljše. Na spletu se je pojavil dokument, ki predstavlja seznam nepremičnin, za katere so menili, da so primerne za njihove ministre in so jih zato kanili odvzeti. Če ni šlo zlepa, je šlo pa zgrda. Nekateri so na primer za več let pristali v zaporu – le zato, da so si komunisti lahko prisvojili njihovo lastnino.
Nedolgo nazaj je Evropska judovska zveza v pismu predsednici stranke SD Tanje Fajon napisala, da bi bilo primerno, pravično in moralno, da se popravi zgodovinske napake ter se ukradeno vilo v holokavstu ubitega Feliksa Moskoviča vrne slovenski judovski skupnosti kot del poravnave o nasledstvu premoženja brez dediča. Problem ukradene vile, v kater iimajo svoje prostore ponosni nasledniki komunistov – stranka SD, so sicer izpostavili tudi v poročilu ameriškega State Departmenta o Sloveniji, vendar so ga mediji namerno spregledali. Stranka SD je vilo dobila po osamosvojitvi z menjalno pogodbo, saj je Državni zbor RS potreboval stavbo na Tomšičevi ulici, v kateri je imel SD svoje prostore prej. A omenjeno stavbo na Tomšičevi, ki je bila zgrajena že davnega leta 1879 kot Kranjska hranilnica in je bila v njej nato celo Banovska hranilnica, so po drugi svetovni vojni prav tako ukradli komunisti in v njej vzpostavili sedež Centralnega komiteja.
Pisali smo že o tem, da je vila nekoč pripadala judovskemu trgovcu Feliksu Moskoviču, vendar so njega in njegovo družino odpeljali v koncentracijska taborišča, kjer so umrli z milijoni drugih Judov. Po njihovi smrti je bila posest prodana pod vprašljivimi pogoji, nacionalizirana, nato pa jo je uporabljala komunistična stranka v nekdanji Jugoslaviji. Kar je razvidno tudi iz spodnjega dokumenta, ki je pravzaprav seznam nepremičnin, za katere si je komunistična elita zamislila, da bi bile primerne za njihove ministre. “Potrebni so nam podatki, po katerih se bo lahko izvršila zaplemba imovine spodaj navedenih oseb,” piše v dokumentu, v katerem je navedena tudi Moškovičeva vila na Levstikovi ulici. Dokument je bil izdan 18. maja 1945. Ena izmed zaplenjenih vil je bila tudi Dukičeva vila, v katero se je vselil Josip Vidmar. Adolf Leo Dukič je bil sicer tisti lastnih gradbenega podjetja, ki je postavil ljubljanske Dukičeve bloke – to so bloki na nekdanji Kidričevi ulici, danes Štefanovi, torej bloki, ki stojijo v Argentinskem parku (nekdaj Leninov park). Po vojni je Dukiča komunistični režim obsodil na osem let zapora, in sicer le zato, da se je s krajo polastil njegovega premoženja. Dukič, ki je za svoj čas živel na veliki nogi, je na koncu umrl v revšini.
Damjan Tomšič je na Twitterju objavil dokument iz leta 1945, ki je bil namenjen dr. Milanu Lemežu. Na seznamu, poleg Moškovičeve vile, najdemo tudi Cekinov grad, ki je pripadal Adelini Kosler, njeni hčerki pa so očitno imeli namen odvzeti še dve nepremeičnini, eno na Vošnjakovi in drugo na Dvoržakovi. Na spisku je še modernistična vila Pirkmajer, ki stoji na Vrtači, v njej je po vojni živel Boris Kraigher.
