Piše: Domen Mezeg / Nova24tv.si
“Slovenija je glede medijske svobode zelo visoko v skladu s temi zadnjimi ocenami. To je vsekakor res. A težava v Sloveniji ni medijska svoboda, ampak pristranskost medijev. Imamo preveč medijev, ki so izrazito politično usmerjeni. Predvsem gre ob tem omeniti levičarske medije, ki se razglašajo za neodvisne, pluralne in demokratične, v resnici pa služijo politični opciji,” je za naš medij zatrdil priznani novinar in publicist Tino Mamić.
Mediji in levi del opozicijske politike neprenehoma ponavljajo laži, da imamo v Sloveniji diktaturo, kjer so stalno na udaru mediji, nekdo od zunaj, ki bere hujskaške članke v angleškem jeziku, pa lahko dobi občutek, da so številni novinarji po zaporih in podvrženi še drugim oblikam surovega ravnanja, kar je seveda svetlobna leta daleč od resnice. Dovolj si je pogledati lastniške deleže v medijih oziroma kdo jih dejansko nadzoruje, se poslužiti kakšne nepristranske analize ali pa Slovenijo preprosto obiskati in situacijo temeljito raziskati. Nihče nikomur tega ne preprečuje in nihče ne bo obtožen vohunjenja ali sovražnega delovanja zoper “ljudsko republiko”.
Za mnenje glede tega perečega področja smo povprašali tudi priznanega novinarja Tina Mamića: “Slovenija je glede medijske svobode zelo visoko v skladu s temi zadnjimi ocenami. To je vsekakor res. A težava v Sloveniji ni medijska svoboda, ampak pristranskost medijev,” je uvodoma dejal Mamić. Po njegovem prepričanju imamo preveč medijev, ki so izrazito politično profilirani. Predvsem gre ob tem omeniti levičarske medije, ki se razglašajo za neodvisne, pluralne in demokratične, v resnici pa služijo politični opciji. “Glede pluralnosti smo na mnogo nižji stopnji, kot smo na stopnji svobode govora. Zato ker pri nas tržna svoboda ne deluje na takšen način kot bi morala. Preveč podjetji je namreč še vedno v državni lasti.”
Obstaja razlika med našim in zahodnoevropskim pojmovanjem tega kaj je novinar
“Zato se dogaja, da imajo te novinarji takšen doseg oziroma domet na Zahodu, da jih jemljejo kot novinarje v zahodnoevropskem smislu besede.” Dobro bi bilo, da bi se tudi v strankah desne sredine pričeli pogovarjati o kadrovanju, saj je velik problem kadrovanja v Bruslju in Strasbourgu oziroma v Evropskem parlamentu, Evropski komisiji, da se v te institucije pošilja ljudi, ki so v političnem smislu morda povsem kompetentni, vendar pa na določenih področjih nimajo dovolj znanja, zlasti ko je govora o medijih. Če vzamemo za primer stranko SD oziroma njeno kadrovanje, vidimo, da ima v Bruslju političarko povprečnega profila, ki pa izredno dobro pozna medije, ker je bivša novinarka.
“In zato ona natančno ve, kam in kako se mora obrniti. In v tem trenutku bi desna sredina v Bruslju med poslanci bolj potrebovala ljudi, ki bi dobro poznali medije, kot pa takšne, ki bi poznali politiko. V Bruslju bi morali seznaniti organe EU z dejanskim stanjem v Sloveniji, zato se velikokrat vprašam, kaj delajo naši diplomati, kaj delajo naši predstavniki pa tudi ministri, ko se srečujejo na ministrskih vrhovih, da ne obveščajo o tej zadevi, svojih kolegov.” Nastopil je čas, da tudi desnosredinska politika zelo dobro premisli o tem, kako bo kadrovala v prihodnje, tudi v povezavi z Brusljem. Tja je treba pošiljati najboljše kadre na področju poznavanja medijev, je prepričan.
Ameriška organizacija Freedom House je Slovenijo po ravni svobode uvrstila najvišje po letu 2017
Ameriška nevladna organizacija Freedom House je znova izdala poročilo o ravni svobode v državah sveta. Medtem ko v njem opozarja, da se že 15. leto zapored beleži upad ravni svobode po svetu, so podatki za Slovenijo nadvse ugodni. Slovenija je namreč na lestvici, s katero merijo raven svobode, dosegla 95 točk, kar je najboljši rezultat po letu 2017. Na vrhu lestvice najsvobodnejših držav so s po 100 točkami Finska, Norveška in Švedska.