Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Najbolj uspešen slovenski režiser Mitja Okorn je na medijskem tnalu, že odkar je sprejel izziv in režiral film Zdravljica, ki je bil premierno predstavljen ob 30. obletnici samostojne Slovenije. Takrat so na 24ur poročali, da lahko posname še kup filmov, vendar pa bo za vedno izstopal kot režiser skrajne desnice. Ta ocena je šla seveda po principu vse, kar ni levo, je fašizem – kot je v Sloveniji zadnje čase pogosto v navadi. Tokrat se je nanj spravila Mladina. Ob tem lahko le ponovimo besede Okornovega očeta: “Vse je naše ali vaše. ‘Vmes’ za omejeno pamet ni prostora.”
“Ob odprtju Blejskega strateškega foruma (BSF) so letos predvajali angleško različico promocijskega filma predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki ga je po naročilu vladnega urada za komuniciranje (Ukom) pripravil Mitja Okorn. Za izdelavo filma je Ukom izpeljal evidenčni postopek javnega naročanja. Kot so pojasnili iz urada, so k oddaji ponudbe povabili Mitjo Okorna “kot najboljšega in edinega mednarodno uveljavljenega slovenskega režiserja,” je poročala spletna Mladina in temu dodala pomenljiv naslov “Mitja Okorn, režiser skrajne desnice?” Članek je sestavil Luka Vovk, sicer študent filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani – tam je bil verjetno obkrožen s profesorji, kot sta Miran Hladnik in Igor Pribac.
Okorn se je že v prvo odzval z besedami, da sam ljudi ne deli na leve in desne, poudaril pa je tudi, da so ljudje z obeh polov v 90 odstotkih v resnici ‘fajn’ ljudje. “Nobena vlada doslej ni imela interesa, poguma, časa, denarja. Zdaj so me pa oni poklicali in dejali, da bi naredili Zdravljico z arhivskimi posnetki od začetka EU do danes. Sem rekel, super, če mi dovolite narediti Zdravljico na novo, da jo naredim kot Stairway to Heaven,” je za 24ur Zvečer še pojasnil in dodal, da so prav tako sprejeli še en njegov pogoj, in sicer da za skladatelja vzamejo njegovega poljskega prijatelja. “Nehajmo se kregati, nehajmo biti skrajni desničarji, fašisti, komunisti, temveč bodimo ponosni Slovenci in dajmo spoštovati drugače misleče,” je še pristavil – a brez tega pri nas očitno ne gre. Levemu polu je šlo ponovno predvajanje Okornove Zdravljice tako v nos, da so ga morali še enkrat označiti za režiserja skrajne desnice. Namesto da bi si pač priznali, da je Okorn naš najbolj uspešen režiser, ki mu je uspelo tudi v tujini, in ki se požvižga na politične peripetije v Dolini šentflorjanski.
Kje so dela, ki so jih ti pametnjakoviči “na ogled postavili”?
Vredno je še enkrat prebrati sporočilo, ki ga je spričo napadov na uspešnega režiserja, na družabnih omrežjih pred časom delil njegov oče, Pavle Okorn. Zapisal je: “Lahko trdim, da smo vsi, ki smo sodelovali pri izdelavi ‘Zdravljice’, neobremenjeni s katerokoli ideologijo in strankarsko pripadnostjo. Ampak nam je bila ena in edina želja ustvariti nekaj pozitivnega, toplega in lepega ob ‘zdravljici’, ki nam jo je pesnik s to širino gledanja in umevanja tudi podaril. Ker imamo radi svojo domovino, njeno pot in delovanje v svetovni areni ter bisere, ki nam jih nudi. Ne pa podlo podtikanje intelektualne praznine, ki ne vidi do prvega hriba in takšno “kulturno” ozračje ter ‘dela’ tudi ustvarja. Vsaka kritika je dobrodošla, ne pa zlo, temeljujoče na bedni zavisti, ker so mejniki predaleč. Ko berem in gledam takšne nebuloze se sprašujem, kje so dela, ki so jih ti pametnjakoviči ‘na ogled postavili’. Zavist je lahko zelo pozitivno čustvo, če vzpodbuja. Zgleda, da se tu, v teh logih bolj prijemlje zavist, katere izpeljanke so zlo, onemogočanje, fanatični leninostalinizem, ko se je rezalo in retuširalo, da so odpadli ‘odpadniki’ (30 let slovenskega filma). Sam sem vedno razumel kulturno ustvarjanje in umetnost nad primitivno pritlehnostjo. Venar je nasilje ‘binarcev’ postalo ‘tema dneva’. Vse je naše ali vaše. ‘Vmes’ za omejeno pamet ni prostora.”
