Piše: G. B.
Očitno je slovenska zunanja politika dokončno stopila na Hamasovo stran, čeprav tega noče izrecno priznati in se raje skriva za floskulami o humanitarnem premirju. To dokazuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, sicer tudi predsednica “ponosnih naslednikov ZKS”. Kot je znano, je Titova Jugoslavija v šestdesetih letih prekinila diplomatske odnose z Izraelom.
Skrajni čas je za sklenitev humanitarnega premirja v Gazi, da bi humanitarna pomoč dosegla ljudi na območju, je danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala slovenska ministrica Tanja Fajon. Razmere v tej palestinski enklavi se namreč dramatično zaostrujejo, je še dejala in obsodila napade na bolnišnice. Jasno je, da je s tem pokazala s prstom na Izrael, ki naj bi po njeno izvajal genocid. “Razmere v Gazi se dramatično zaostrujejo in jaz najostreje obsojam napade na bolnišnice, na civiliste, na otroke, gre za grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava in skrajni čas je, da dosežemo humanitarno premirje, da dobimo humanitarno pomoč za ljudi, ki so tam,” je pred zasedanjem zunanjih ministrov povedala Fajon. Po njenem mnenju to, da ni mogoče zaustaviti spopadov oziroma narediti humanitarnih premorov, pomeni “izjemno krizo humanosti” in tudi “krizo svetovnega reda”.
Ministrica je izrazila upanje, da bo danes EU poslala močno skupno politično sporočilo. Je pa vendarle priznala, da so razmere v Gazi bolj zapletene, kot jih sicer prikazuje. Samo povečevanje humanitarne pomoči, ki pa ne pride do ljudi, namreč nima smisla. “Tu so na preizkušnji tudi naše vrednote,” je poudarila. Ali je imela v mislih dejstvo, da je v praksi nemogoče, da humanitarna pomoč pride do ljudi mimo Hamasa, ni znano.
Fajonova si želi priznanja Palestine
Ministri bodo danes govorili tudi o prihodnosti Bližnjega vzhoda po umiritvi napetosti, pri čemer je Fajon poudarila, da je najprej treba storiti vse, da se ustavi človeška tragedija, ki smo ji vsak dan priča. Si pa želi, da bi prišli v položaj, ko bi lahko znova resno in angažirano govorili o rešitvi dveh držav, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi slovenske vlade. “V svojem nastopu ob začetku mandata sem povedala, da si želim priznanja Palestine in tako tudi ravnamo kot odgovorna članica v Generalni skupščini Združenih narodov in zdaj tudi kot opazovalka v Varnostnem svetu,” je povedala.
Fajonova seveda ni pojasnila, kako bo mednarodna skupnost priznala Palestino, kjer skrajneži želijo izbris Izraela in priznanje celotnega njegovega ozemlja za ozemlje države Palestine. Dejstvo pa je, da je bil že Jaser Arafat v Gibanju neuvrščenih priznan kot predstavnik Palestine, kar pomeni, da je bila država de facto priznana že v času, ko je še obstajala SFRJ.
EU je že bolj realna, opozarja na Hamasovo taktiko živega ščita
Zunanji ministri se v Bruslju sestajajo približno dva tedna po tistem, ko so se voditelji držav članic na vrhu zavzeli za vzpostavitev humanitarnih premorov in koridorjev, ki bi omogočili dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. To so članice ponovile tudi v nedeljski skupni izjavi, ki jo je v imenu EU objavil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. V njej so obsodile uporabo bolnišnic in civilistov kot človeškega ščita s strani skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Izrael so ob tem pozvale k “maksimalni zadržanosti, da bi zaščitili civiliste”. No, tu je mogoče opaziti, da je EU v svojih nastopih že bolj realna.
V Gazi se namreč nadaljujejo spopadi med Hamasom, ki nadzoruje območje, in izraelsko vojsko. Spopadi potekajo tudi v okolici bolnišnic, največja med njimi Al Šifa zaradi tega in zaradi pomanjkanja goriva ne deluje več. Dejstvo pa je, da ima Hamas na območju Gaze podzemno infrastrukturo, ki jo je največ prav blizu bolnišnic.
