13 C
Ljubljana
nedelja, 24 oktobra, 2021

Tanja Fajon zarinila nož v hrbet danski kolegici iz družine socialdemokratov

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

Migranti na Danskem bodo morali odslej delati, da bi dobili finančno podporo. Za socialne transferje bodo priseljenci morali opraviti najmanj 37 ur javnih del na teden, je v torek napovedala danska vlada. Glede na to, da gre za socialdemokratsko vlado, bi človek pričakoval, da se sorodne stranke znotraj EU podpirajo. Očitno pa ni tako, namreč predsednica stranke SD in evropska poslanka Tanja Fajon se je odločila, da še naprej zasleduje svoje promigrantsko stališče, in jasno izpostavila, da se s tovrstno politiko ne strinja. 

Danska vlada, ki si je za cilj zastavila nič prošenj za azil, je sporočila, da je načrt zastavljen z namenom, da pride do lažje asimilacije migrantov v družbo. “Želimo uvesti novo delovno logiko, kjer so ljudje dolžni prispevati in biti koristni, če pa ne najdejo redne zaposlitve, morajo delati za svoj dodatek,” je novinarjem pojasnila premierka Mette Frederiksen. “Preveč let smo delali medvedjo uslugo mnogim ljudem, saj od njih ničesar nismo zahtevali,” je še dodala glede načrta, ki ga mora potrditi še zakonodajno telo.

Ko je eden izmed tviterašev predsednico SD Tanjo Fajon povprašal, ali podpira danske ukrepe, da se tak način prenese tudi k nam, mu je odgovorila, da ji pristop danske socialdemokratske vlade ni blizu in jo skrbi. “Sem že opozorila na to v internih razpravah in tudi podprla napore Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki preučuje, ali so danski ukrepi v skladu z EU zakonodajo, in pisno vprašanje kolegov Evropskega parlamenta v Sloveniji #EK na to temo,” je izpostavila.

Usul se je val kritik
Ker je evropska poslanka s svojo izjavo dala vedeti, da se ne strinja s tem, da nekdo za denar dela, se je temu primerno usul val kritik v smislu: “Blagor Dancem,… imajo socialdemokrate, ki razmišljajo in delujejo kot iz stranke SD izključen župan Ilirske Bistrice Rojc … pri nas pa …!”; “Tanjo skrbi. Ker življenje na račun danskih davkoplačevalcev je ziher ena pravica.”; “Danski minister za pravosodje je celo dejal, da je imel Orban leta 2015 prav in da je Madžarska model za EU glede ravnanja z migranti. Tanjo bo pobralo od skrbi.” “Naši SD bi danskim SD vzeli EU denar. Dansko SD vodenje vlade namreč ni po volji naših SD-jevcev. Če se to ne zgodi, bi lahko še kdo prišel na idejo, da tudi JJ ni tako napačen, saj podobno vodi našo vlado kot danski SD svojo, to se pa ne sme zgoditi.”

 

Cilj danske vlade je, da se s tem integrira 20 tisoč ljudi
Sprva bodo ta pravila veljala za tiste, ki so tri do štiri leta imeli prejemke in niso dosegli določene stopnje šolanja in znanja danskega jezika. Po podatkih danske vlade šest od desetih žensk z Bližnjega vzhoda, Severne Afrike in Turčije ne sodeluje na danskem trgu dela. Cilj vladnega načrta je, da se 20 tisoč ljudi integrira tako, da se jim poišče neko obliko dela prek uradov lokalne uprave. “To bi bilo lahko delo na plaži, da se pobira ogorke ali plastiko … (ali) pomaga pri uresničevanju različnih nalog v podjetju,” je dejal minister za zaposlovanje Peter Hummelgaard. “Za nas je najpomembnejše, da ljudje zapustijo svoje domove,” je še dodal.

Vlada Frederiksenove, ki je na oblasti od leta 2019, si je zastavila cilj: nič prošenj za azil, ki pa še ni blizu uresničitve. Le 851 prošenj za azil je bilo namreč prejetih med 1. januarjem in 31. julijem letos. Po uradnih statistikah je 11 odstotkov od 5,8 milijona prebivalcev Danske priseljencev, 58 odstotkov teh pa je državljanov države, ki jo Köbenhavn uvršča med “nezahodne”.

Ko je nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter razvoj Žiga Turk predsednico stranke SD povprašal, če jo prav razume, da jo skrbi, ker morajo migranti v zameno za pomoč delati, mu je Fajonova na to odgovorila: “Ne, Žiga. Ne razumete prav.” Ta odgovor predsednice stranke SD je še bolj zmedel ljudi, saj večina njen kritični komentar razume v smislu, češ da je zaskrbljena, ker bodo morali migranti nekaj narediti, da bodo prejeli denar. Glede na to, da je več kot jasno, da je neuspela integracija migrantov iz kulturno drugačnih okolij tista, ki je državam s številno migrantsko populacijo prinesla cel kup težav, je povsem logično, da Danska želi, da se trend obrne in da se ti, ki so v državi, prilagodijo večinskemu prebivalstvu, če že živijo na njihov račun.

Slovenski Socialni demokrati več kot očitno podpirajo drugačno prakso. Glede na to, da je v navadi, da se sorodne stranke v EU podpirajo, je omenjena poteza nedvomno nenavadna. Kakorkoli, očitno na evropskem parketu ne bomo priča le sporom med desnosredinskimi in levimi, ampak celo notranjim bojem. Bo v Evropski uniji prišlo do oblikovanja skupne migrantske politike ali bomo še naprej priča kupu ločenih izjav, ki prispevajo k spodkopavanju vpliva in ugleda Evropske unije?!

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine