Piše: dr. Metod Berlec
V tokratni številki revije smo pod drobnogled vzeli nedavno promocijsko »kofetkanje« ljubljanskega župana Zorana Jankovića, predsednika vlade Roberta Goloba ter zadnjega šefa partije in prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na ljubljanski tržnici. S tem javno sporočajo, da so med seboj povezani in da si ščitijo hrbet, če je oziroma če bo potrebno. V slogu »kaj nam pa morete«.
Kot je junija 2014 za HTV na vprašanje voditelja, ali se ne boji, da bi ga slovenska sodišča nekega dne obsodila in poslala v zapor, Janković odkrito odgovoril: »Pa niti slučajno, jaz sem bil vsa ta leta, da tako rečem, na tem področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše.« Njegova napoved se je hitro uresničila in sodni procesi proti njemu so začele padati kot po tekočem traku. Pri tem je zanimivo, da sta se Janković in Golob po druženju z zadnjim šefom partije takoj še enkrat sešla, in sicer v lokalu v lasti razvpitega »balkanskega bojevnika« Dragana Tošića. Nedvomno povsem neprimerno. Vse skupaj precej spominja na sestankovanje in delovanje, kot ga lahko vidimo v ameriških filmih, kjer prikazujejo delovanje sicilijanske mafije v ZDA. Pri tem se kaže velik vpliv Jankovića na Goloba. Kakšen je resnični vpliv Kučana, bo pokazal čas. Vsekakor s tem sporočajo, da lahko počnejo, kar hočejo.
Republika Slovenija se tako pod vladavino »svobodnjakov« oziroma tranzicijske levice spreminja v državo, kjer vladajoči razred počne, kar se mu zahoče. Če pa jim po naključju kdo še skuša nastaviti ogledalo ali jih opozoriti na njihove sporne, nezakonite metode delovanja, sledi maščevanje. Zadnji tak primer je maščevanje vladajoče Golobove koalicije Računskemu sodišču Republike Slovenije, ker si je »drznilo« (sredi septembra) v poročilu o reviziji zaključnega državnega proračuna in pravilnosti njegove izvršitve za leto 2023 opozoriti na nepravilnosti. Pri tem izstopa nakup stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Finančni minister Klemen Boštjančič je namreč s prerazporeditvijo milijonov iz državne proračunske rezerve za nesojeno sodno stavbo kršil zakon o javnih financah. Revizorji so ugotovili tudi nepravilnosti pri nakupu 13 tisoč računalnikov s strani ministrstva za digitalno preobrazbo. Podobno je bilo računsko sodišče kritično do ministrice za kulturo Aste Vrečko, ker je ministrstvo Svetlani Makarovič nakazalo več kot osem tisoč evrov za Prešernovo nagrado, čeprav se ji je Makarovičeva leta 2000 javno odrekla.
Sledilo ja vladno maščevanje. Računsko sodišče je zato v ponedeljek v protestnem pismu vladi in DZ RS, kot tudi na novinarski konferenci med drugim izrazilo nezadovoljstvo s sprejetimi spremembami proračuna za leto 2025. DZ je namreč sprejel dopolnilo vladajoče koalicije, ki je predlagana dogovorjena sredstva za računsko sodišče znižalo za 3,86 milijona evrov na dobrih 9,39 milijona evrov, za državni svet pa s sprva predvidenih 3,87 milijona evrov na 3,38 milijona evrov. Lani sprejet proračun za leto 2025 je sicer za računsko sodišče predvideval 9,11 milijona evrov, s prvotno predlaganimi spremembami, ki jih je vlada letos poslala v DZ, bi se torej proračun računskega sodišča v letu 2025 zvišal za 4,14 milijona evrov na 13,25 milijona evrov, a bo zaradi omenjenega dopolnila zvišanje torej bistveno manjše. Hkrati so z novim sistemom plač v primeru računskega sodišča brez upoštevanja njihovih argumentov razvrednotili računsko sodišče kot eno ključnih institucij v državi. »Kako je organ lahko neodvisen, če ni finančno neodvisen?« se je v ponedeljek javno vprašala predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. Na novinarsko vprašanje, ali znižanje proračunskih sredstev morda vidi kot odziv na ugotovitve računskega sodišča v nekaterih odmevnih primerih, denimo v primeru Litijska, je izrazila upanje, da vlada ne dela tako. »Upam, da naša vlada ne dela tako, da bi zaradi ugotovitev računskega sodišča, ki je vrhovni državni revizor, vplivala na njegovo finančno neodvisnost,« je odgovorila. A je pristavila: »Mogoče pa ostaja nekoliko grenkega priokusa in dvom, da to predstavlja kakšen revanšizem vlade.« S tem je priznala, da v 30 letih obstoja še niso bili deležni takšnih pritiskov kot s strani sedanje vlade.
Nedvomno lahko zasledimo revanšizem vladajoče koalicije na vsakem koraku. Začel se je že takoj z nastopom Gobove vlade, ki si je zastavila cilj, da obračuna z dediščino Janševe vlade ne glede na posledice. Da državne institucije očisti »janšistov«. Še posebej je bilo to očitno v primeru policije in javnega zavoda RTV Slovenija. Ukazali so celo pripravo seznama vseh na novo zaposlenih v javnem sektorju v času prejšnje vlade. Ukinili so Urad za demografijo, Muzej slovenske osamosvojitve, nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja in še bi lahko naštevali. S pomočjo organov pregona in skrbno izbranega sodništva nenehno in brezsramno obračunavajo s prvakom SDS Janezom Janšo. Že vse od začetka tega mandata za politične potrebe in za obračun s sebi neljubimi mediji (tudi Demokracijo) zlorabljajo za to ustanovljeno parlamentarno preiskovano komisijo, ki jo je sprva vodila Mojca Šetinc Pašek, sedaj pa jo vodi Tamara Vonta (obe sprva iz kvote Gibanja Svoboda). S tem drvimo v novodobni levičarski totalitarizem, ki ima vse bolj oprijemljive oblike. Temu se je treba odločno upreti, saj je v skladu s prvim členom slovenske ustave Republika Slovenija »demokratična republika«.
