Svoboda z Vilfanom reševala pokojninske privilegije, zavrnili razpravo o Titovem zakonu

Piše: Spletni časopis

Vsi poslanci Svobode so povsem složno zavrnili, da bi parlament začel razpravo o ukinjanju zakona o privilegijih za zaslužne znanstvenike, kulturnike in podobne iz leta 1974, kar je predlagala SDS.

Manj odločni so bili poslanci SD in Levici, pri obeh strankah so številni manjkali. Glasovala nista tudi oba predstavnika manjšin, pa tudi vsi Demokrati so manjkali. Za razpravo parlamenta o ukinjanju privilegijev so bili poslanci SDS in NSi. Je pa v SDS Tomaž Lisec, kot je pokazalo preverjanje, pomotoma glasoval skupaj s poslanci Svobode proti nadaljevanju procedure o zakonu iz časa Josipa Broza Tita. Med nepovezanimi je bila proti ukinjanju privilegijev Mojca Pašek Šetinc.

Podobnih privilegijev ne pozna nobena država v EU. Poslanci Svobode, SD in Levice so branili “Titove privilegije” tudi z razlago, da bi ukinitev posebnih privilegijev povzročilo neenakost pred zakonom, ker bi športna elita, po posebnem zakonu, ki so ga leta 2017 na predlog Petra Vilfana (PS, SAB, DeSUS) za Vilfana uzakonili poslanci SMC, DeSUS, SD in NSi, še dobivala izjemno visoke pokojninske dodatke, drug del, kulturniki, pa ne.

Argument “neenakosti”, da bi ohranili privilegije, ki so jih državljani na referendumu odločno zavrnili, je uporabila tudi vlada:

Poseben zakon se je športnim privilegirancem izjemno splačal. Pred tem jih je od leta 1974 po zakonu iz časa komunizma privilegij dobila le desetina, po letu 2017 pa že več kot sto.

Presenetila je pred glasovanjem Urška Klakočar Zupančič z glasnimi opozorili, da poslanci zakona o privilegijih za zaslužne iz socializma nikakor ne smejo ukiniti, ker se po referendumu leto dni te materije ne sme spreminjati v nasprotju z voljo ljudstva. A DZ ni odločal o ukinitvi zakona, le o tem, ali začeti postopek za to (prva obravnava). Če bi to ne smel, tudi seje ne bi smelo biti. Povrhu odločanje nikakor ni videti vsebinsko mimo odločitve ljudi, ki so bili 93 odstotno proti privilegijem Vilfana še za kulturnike.

Razloge SDS, da so predlagali ukinitev zakona in poteze v prihodnje, je pred glasovanje Zvonko Černač (SDS) povzel tako:

“404215 volivcev je povedalo, kaj si misli o tem vašem zakonu in o tem vašem zaznavanju tako imenovane umetnosti. Najprej ste odpravo zakona iz leta 1974, za katerega ste nekaj mesecev utemeljevali, kako je slab, kako se po njem ne da delati, zagovarjali sami. Sami ste predlagali njegovo odpravo v državnem zboru, glasovali za to, da se ta zakon odpravi v sklopu tako imenovanega novega modernega zakona. Potem, ko vam je preko 400 tisoč volivcev reklo, da je proti kakršnim koli privilegijem, ne glede na to, kako moderen ali pa ne moderen je zakon, pa tega glasu nočete slišati. In še enkrat, vsi tisti, ki boste danes glasovali v nasprotju s tem, kar so ljudje povedali 11. maja, glasujete v nasprotju z voljo ljudi. Tega se morate zavedati. Ljudje so zelo jasno povedali, da so proti kakršnimkoli privilegijem na področju dodeljevanja izjemnih pokojnin, še posebej pa so proti zakonu iz leta 1974, ki govori, da se dodeljujejo pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge za svoje dosežke na območju Slovenije oziroma Socialistične federativne republike Jugoslavije. To je zelo jasno in nedvoumno. In v kolikor tega zakona pač ne boste odpravili povem še enkrat, si ne znam predstavljati ministrice za kulturo, pa četudi je to Asta Vrečko in ne predsednika vlade, pa četudi je to Robert Golob, ki bi ob tako jasnem proti in ne skoraj pol milijona volivk in volivcev proti zelo jasnem glasu ljudstva, ministrica prišla na vlado, vlada pa potrdila po vsem tem neko izjemno pokojnino v višini 3095 evrov. Tega si res ne znam predstavljati in kot sem povedal, v kolikor danes ne boste glasovali za razveljavitev tega zakona, bomo to vprašanje še odprli. Odprli ga bomo ponovno v sklopu celovite pokojninske reforme, kjer bomo odprli tudi številna druga vprašanja, ki zadevajo tako 650 tisoč sedanjih upokojenk in upokojencev kot zadevajo vse bodoče upokojenke in upokojence s ciljem, da se ta zakon izboljša in da se odpravijo v njem vse anomalije, tudi vsi privilegiji.”

Iz ZPIZ so mi pred referendumom poslali podatke o imenih in priimkih in vsotah privilegija vseh 66 znanstvenikov, kulturnikov in športnikov, ki so po zakonu iz leta 1974 leta 2023 dobivali dodatke k pokojninah in o vseh 55 posameznikih, ki so jih podedovali po umrlih prejemnikih privilegijev. Novejše podatek za leto 2024 še čakam. Leta 2023 je, denimo, Svetlana Makarovič dobila 19.774 dodatka k pokojnini za svoje zasluge po zakonu, ki ga Svoboda, SD in Levica nikakor nočejo ukiniti. Dobiva toliko že več kot četrt stoletja. Tudi če bi bil zakon ukinjen, s tem privilegija še ne bi izgubila. To bi za prihodnost morali posebej uzakoniti, a doslej ni bilo predlagano. Za nazaj zaradi prepovedi retroaktivnosti ni mogoče. Po višini je bila leta 2023 na tretjem mestu med vsemi zaslužnimi. Pred njo sta bila Zorko Simič z 22.946 evri in Milan Dekleva z 25.668 evri. Celoten spisek si lahko ogledate tukaj: Najstarejša privilegirana podedovana pokojnina je iz leta 1969

Najstarejša prejemnica podedovane pokojnine jo prejema že krepko več kot pol stoletja. Najprej sem, ko sem od ZPIZ dobil te podatke, pomislil, da gre za napako. Na ZPIZU so mi pozneje pojasnili, da ne gre za napako. Zakoni, da so velikanske pokojninske dodatke delili za zasluge revolucionarjem in podobnim, so bili namreč v socialistični Jugoslaviji že pred ZIPO leta 1974 in dedovanja teh privilegijev tudi. Trditev, da se dedovanja začnejo z zakonom iz 1974, po katerem o dodelitvah sorodnikom odločajo izvršni sveti (vlade), ali z reformo ZPIZ-2 vlade Janeza Janše, po katerem bi naj tudi ZPIZ, je neresnična, kažejo ti podatki. Ni pa jasno, ali je bilo leta 1969 dedovanje dodeljeno za zasluge od izvršnega sveta jugoslovanske federacije, republiškega vrha ali ZPIZ-a. Dokumentacijo za toliko časa nazaj je namreč težko najti. Celoten spisek “dedičev” z letnico pridobitve privilegija je takšen:

Več o današnjem dogajanju v DZ lahko preberete tukaj: Vladne stranke ostro proti ukinitvi privilegijev elite Josipa Broza.