Piše: Dr. Metod Berlec
Z javnomnenjskimi anketami je en velik križ. Še posebej v Sloveniji. Vse prepogosto ne merijo samo javnega mnenja, ampak ga tudi ustvarjajo. V preteklosti je bil velik mojster za to sociolog dr. Niko Toš, ki je vodil Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK pri FDV). Sedaj je že pošteno v letih. A Kučanovemu strokovnjaku za javno mnenje zvesto sledijo tudi drugi.
Ena takih je nedvomno Janja Božič Meden s svojo Mediano. Pri njeni zadnji (julijski) anketi, ki jo je njena agencija naredila za POP TV, naj bi vladi podpora rahlo narasla, med strankami pa Janševi SDS, pred Golobovim Gibanjem Svoboda. Če bi bile volitve, bi prvo volilo 23,2 odstotka, drugo 22,7 odstotka vprašanih. Druge stranke močno zaostajajo. V oči bode absurd pri priljubljenosti politikov. Med politiki je najboljšo povprečno oceno dobila predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je prehitela poslanca SDS Anžeta Logarja. Tretja je evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak. Pri slednji se človek ne more znebiti občutka, da je tako visoko samo zato, ker levici koristi zaradi svojega permanentnega blatenja prvaka SDS. Igra, kot se rado reče, vlogo »koristnega idiota« za tranzicijsko levico. O njeni sporni in sramotni vlogi zato pišemo v nadaljevanju te revije.
No, sam sem se v teh vročih dopustniških poletnih dneh zakopal v branje knjig, povezanih z novinarstvom in mediji, saj je jasno, da le-ti v družbi igrajo/igramo izredno pomembno vlogo, še posebej pred volitvami, ko se morajo ljudje odločiti, koga bodo volili. Pri čemer pa moramo tisti, ki delamo pri klasičnih medijih, priznati, da vse večjo vlogo igrajo družbena omrežja, kot so Facebook, Twitter, YouTube, Instagram, Snapchat, TikTok itd., ki so platforme, na katerih se ustvarjajo interakcije med uporabniki. Vsak uporabnik si ustvari svoj osebni profil, ki nato predstavlja njegovo spletno identiteto. Pri čemer so družbena omrežja vse bolj popularna zato, ker dvosmerne komunikacije omogočajo komentiranje objavljenih fotografij in videoposnetkov ter tako soočanje različnih mnenj. Ob tem uporabniki z različnimi posamezniki gradijo svojo mrežo stikov in poznanstev. In kar je v današnjem času še najbolj pomembno, družbena omrežja vseskozi omogočajo uporabnikom komunikacijo v vse smeri in to v realnem času, se pravi hitro in sinhrono. Poleg tega družbena omrežja omogočajo uporabnikom sodelovanje, bodisi na aktivni ali pasivni ravni. Pri čemer nam je novinarjem in urednikom, ki spremljamo družbeno-politično dogajanje, še najbolj v korist Twitter, preko katerega svoja stališča in mnenja predstavljajo politiki. S tem se zavestno izognejo selekciji ali cenzuri, ki jo izvajajo osrednji mediji. Na Slovenskem je pri tem najbolj uspešen in učinkovit Janez Janša.
Če nadaljujemo s slovenskimi mediji. Le-ti so pod sedanjo Golobovo vlado na udaru. V prvi vrsti televizija Nova24TV in Demokracija, ki sta že mesece tarči posebne parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo vodi poslanka Gibanja Svobode Mojca Pešek Šetinc. V zadnjem času še nacionalna Radiotelevizija Slovenija, ki si jo vladajoča koalicija iz meseca v mesec bolj podreja. Pri čemer obstaja bojazen, da bodo na RTVS spet soočeni z enoumjem kot v prejšnjem enopartijskem režimu. A temu se moramo zoperstaviti. Zato se moramo boriti proti enoumju in nanj opozarjati. Naša založba Nova obzorja je zato sredi prejšnjega meseca izdala knjigo priznanega ameriškega avtorja, pravnika, televizijskega in radijskega voditelja Marka R. Levina z naslovom Nesvoboda tiska (v izvirniku Unfreedom of the Press). Knjigo, ki je vredna branja. V njej nas, kot je zapisal na zadnji strani slovenskega prevoda direktor naše založbe in voditelj oddaje »Kdo vam laže« Boris Tomšič, avtor vodi skozi kritično analizo poročanja medijev. Hkrati raziskuje njihovo vlogo in odgovornost v družbi. »Levin z argumenti, podkrepljenimi s primeri, opozarja na izgubo objektivnosti in na prekomeren politični aktivizem medijev. V središču njegovega razmišljanja je tudi vprašanje koncentracije medijske moči, ki vpliva na raznolikost poročanja in svobodo izražanja. Njegova analiza in kritična presoja stanja medijev v ZDA nas spodbujata k razmišljanju o podobnih izzivih, s katerimi se soočamo v Sloveniji. Enostransko in politično motivirano poročanje namreč ogroža delovanje demokracije. V svojem bistvu je nasprotje demokracije.« Kot vemo v praksi pa neuravnotežen medijski prostor preprečuje poštene volitve. In posledice vidimo danes vsakodnevno v Sloveniji, saj nam vladajo ljudje, ki niso ponotranjili pridobitev slovenske pomladi, osamosvojitve, pridobitve parlamentarne demokracije in si še danes želijo partijsko enoumje …
