Piše: Anamarija Novak
Predsednik SDS Janez Janša je prepričan, da je prihodnost lahko dobra ali slaba. Sam za Slovenijo vidi prvo, saj je po njegovih besedah Slovenija »zgradba, zgrajena na skali, ne na pesku«.
Ta skala so vrednote slovenske osamosvojitve in čim bliže je upravljanje z državo tem vrednotam, tem boljša je prihodnost, meni prvak SDS. Ocenil pa je, da v slovenski politiki pogosto zmanjka tisto, čemur je namenjen praznik dan državnosti, to je sodelovanje okrog ključnih točk. Pomanjkanje tega očita zlasti aktualni slovenski levici.
Uspešno izpeljane priprave na osamosvojitev
Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov ne bodo imele veliko učinka, je pred dnevom državnosti na novinarski konferenci Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) poudaril predsednik SDS in obrambni minister v času slovenskega osamosvajanja Janez Janša. Uvodoma je izrazil obžalovanje, da se predsednik VSO Lojze Peterle zaradi bolezni ni mogel udeležiti konference, saj bi kot predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade izpostavil vidik, ki se ob praznovanju dneva državnosti premalo izpostavlja – da nova država preživi. »Kot se boste spominjali starejši, se je takrat veliko govorilo o tem, kako bomo – če se bomo osamosvojili – jedli travo, da Slovenija ne more preživeti. Celo nekateri, ki so bili del naše vlade in so jo potem zapustili, so govorili, da je slovenska ekonomija tako vezana na jugoslovanske trge, da sama Slovenija gospodarsko ne more preživeti,« je dejal Janša in spomnil, da je bilo ob pripravah na osamosvojitev veliko energije posvečene tudi pripravam zalog, pripravi na situacijo, ko se dejansko lahko zaprejo številne logistične verige tako proti jugu, vzhodu kot tudi zahodu. Po Janševih besedah je bil Igor Bavčar tisti, ki je kot tedanji minister za notranje zadeve vodil koordinacijo konkretnih ukrepov. Tedaj so se sešli z vodilnimi v slovenskem gospodarstvu. »Oni so nas takrat v veliki meri prepričali, da stvar ni tako pesimistična, da so zaloge in da se da tudi brez jugoslovanskih trgov,« je spomnil Janša in dodal, da bi bilo prav, da bi predsednica države prihodnje leto, ko bo okrogla obletnica od teh dogodkov, kakšno državno odlikovanje pripeli tudi tistim, ki so v tistem času skrbeli za to, da smo preživeli in obstali. »Čeprav je bila po razglasitvi samostojne države vojna, v slovenskih trgovinah ni zmanjkalo niti enega živila. Nihče ni bil lačen. Poskrbeli smo celo za pet tisoč vojnih ujetnikov, ki smo jih imeli. Tako da je bil ta vidik izjemno dobro izpeljan.«
(Ne)zadostno število usposobljenih vojakov
Janša je na omenjeni novinarski konferenci poudaril, da Slovenija danes za obrambne izdatke nameni več denarja kot leta 1994, ko je bila po njegovi oceni vojaško najmočnejša. Opozoril je, da je DZ pred tremi tedni sprejel obrambno resolucijo, ki vsebuje zavezo, da bo Slovenija do leta 2030 za obrambo zagotovila tri odstotke BDP, hkrati pa bo zagotovila tudi 10.000 poklicnih vojakov in do 30.000 rezervistov, nikjer pa ne piše, kako bo Slovenija dosegla tolikšno število vojakov. Poudaril je, da ima Slovenska vojska ta čas okoli 6000 vojakov in približno 1000 pripadnikov pogodbene rezerve. Vse za obrambo namenjene milijarde brez ustreznega števila vojakov po njegovi oceni ne bodo imele velikega smisla. Kot motiv omenjene novinarske konference je izpostavil poziv odločevalcem, da se zamislijo in na prvo mesto pri obrambi države postavijo ljudi.
O nacionalni varnosti
Nekdanji vladni predstavnik za informiranje Jelko Kacin je kot pomemben element organizirane priprave na samostojnost Slovenije izpostavil zagotovitev pogojev za služenje vojaškega roka prvi generaciji slovenskih vojakov. »V tej luči bi tej vladi toplo priporočil, naj vendarle vidi toliko naprej in naj začne obnavljati vojašnice, da bi v primeru, če bi potrebovali splošno vojaško obveznost, imeli te obveznike ali pa prostovoljce kam nastaniti in jih potem tudi primerno servisirati v času, ko se intenzivno usposabljajo za obrambo domovine,« je svetoval. Nacionalno varnost zagotavlja vojska, zagotavlja pa jo tudi diplomacija, je prepričan nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Bil je kritičen do »levičarskih predsodkov« do zveze Nato, ZDA, vojske in orožja, ki se jim po njegovem mnenju prepušča Slovenija. »Debate o naši oborožitvi in o naši vojski so zelo pogosto popolnoma nekvalificirane,« je še ocenil Rupel in dodal, da Slovenija za varovanje svojih nacionalnih interesov potrebuje izkušeno, premišljeno, na Zahod in mednarodno solidarnost usmerjeno zunanjo politiko.
V današnjem slovenskem političnem prostoru in v strankah pa po mnenju nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja manjka zavesti o lastni državnosti. Gre za točko sodelovanja različnih politik, ki pa je po njegovem mnenju premalo izpostavljena. Lastna država je namreč točka, ki zadeva pravzaprav vse politike, je zatrdil. Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, zaznamujemo dogodke, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije − Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Osamosvojitev – naš zaklad
Ob 34. obletnici slovenske osamosvojitve je bila tudi v katedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici sveta maša za domovino. To je daroval Milan Pregelj, dogodek pa je bil priložnost za obujanje spominov na prelomne trenutke slovenske zgodovine in poudarjanje pomena enotnosti, spoštovanja in dostojnega pokopa žrtev povojnih pobojev. 27. junija – le dva dni po razglasitvi neodvisnosti – pa se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade (JLA) začela osamosvojitvena vojna. Predsednik VSO Severne Primorske Oton Filipič je na omenjeni slovesnosti spomnil na dogodke v Pekrah, kjer se je pred 34 leti začel fizični upor proti agresiji JLA. Slovenska osamosvojitvena vojna je terjala 76 življenj, od tega 19 na slovenski strani, 45 na jugoslovanski in 12 tujih državljanov. Filipič je poudaril pomen enotnosti, ki je Slovencem omogočila, da so se osvobodili socialistične diktature in postali gospodarji na svoji zemlji. »Državo smo si priborili, da ustvarjamo skupnost, kjer spoštujemo različna mnenja in živimo v sožitju, kot je zapisano v Majniški deklaraciji,« je dejal. Ob tem je mlade pozval, naj bedijo nad domovino in ohranjajo njeno samostojnost. »Nihče nam ni ničesar podaril. Do osvobojene države smo prišli sami, ker smo stopili skupaj,« je dodal in poudaril, da je domoljubje tisto, ki mora navdihovati prihodnje generacije.
Za dostojen pokop povojnih žrtev
Podžupan mestne občine Nova Gorica Anton Harej je izpostavil prizadevanja za dostojen pokop žrtev povojnih pobojev iz maja in junija 1945. Civilna iniciativa na Goriškem je pristojnim državnim in lokalnim oblastem predlagala, naj v letu 2025, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, sprejmejo sklep o pokopu žrtev ideološkega obračunavanja. »Več kot 100 žrtev še vedno leži v breznih Trnovskega gozda in drugje po Goriškem. Slovenska zemlja je prepojena s krvjo več kot 15.000 žrtev povojnih pobojev, ki še po 80 letih čakajo na kraj večnega počitka,« je dejal Harej. Poudaril je tudi prizadevanja stranke SDS, ki se na nacionalni in evropski ravni zavzema za obsodbo vseh treh totalitarizmov. »To je znak evropskosti in evropske kulture,« je dodal, ob tem pa kritiziral ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma in Muzeja slovenske osamosvojitve.
Enotnost naroda
Slavnostni govornik na omenjenem dogodku, predsednik SDS Janez Janša, je v svojem nagovoru poudaril, da je čas osamosvojitve »sveti čas« in »zaklad slovenskega naroda«. »Je naš zaklad in pametna politika vedno, ko pride do kriz, ko pride do preizkušenj, črpa iz tega zaklada enotnosti. Slovesnost ob dnevu državnosti je bila tako priložnost za razmislek o zgodovinskih dosežkih in izzivih, ki so pred slovenskim narodom. Pri tem je opozoril, da je z državo treba upravljati na osnovi vrednot, na katerih je nastala: »Posledice tega, da se danes z državo ne upravlja tako, čutimo vsi. Surs je v teh dneh objavil podatke, kje smo bili ob osamosvojitvi in kje smo danes. Leta 1991 nas je bilo v Sloveniji nekaj manj kot dva milijona, bistveno višja kot danes pa je bila rodnost. Danes nas je več zaradi priseljevanja, lani se je v Sloveniji rodilo najmanj otrok, odkar beležimo podatke. Kaj nam bo država, če ne bo ljudi? Slovenija temelji na pravici slovenskega naroda do samoodločbe – če naroda ni, potem te države ni,« je še dejal Janša.
Spomin na žrtve komunistične revolucije
Pri Kapeli mučencev v Šentjoštu pa so se minulo nedeljo spomnili žrtev vojne in komunistične revolucije. Predsednik prve vlade Lojze Peterle je dejal, da smo Slovenci pred 35 leti dokazali, da znamo stopiti skupaj, se zediniti za skupne cilje in uspeti. »Kar se je dogajalo tu leta 1942 in kasneje, ni bilo povezano s svobodo, ampak je bilo v službi projekta sovjetizacije Slovenije in celotne Jugoslavije. Ta projekt je temeljil na konceptu sovražnika in prepričanju, da se da boljša družba ustvariti tako, da onemogočiš ali odstraniš tiste, ki mislijo drugače,« je v govoru dejal Peterle. V Šentjoštu in drugje po Sloveniji so po Peterletovih besedah padali nedolžni ljudje, ki niso bili obtoženi, niti jim ni bilo sojeno. »Miroljubni ljudje, preprosti kmetje, kristjani v teh krajih niso bili za komunizem, hoteli so se zavarovati pred revolucionarnim terorjem. Samoobrambe pa ne moremo šteti kar za izdajstvo,« je dodal predsednik prve slovenske vlade. Na slovesnosti pri Kapeli mučencev v Šentjoštu nad Horjulom, ki je potekala pod naslovom Dediči, je Peterle še dejal, da biti dedič pomeni odgovornost, ki je podobna odgovornosti zgodovinarjev. »Delo zgodovinarjev ni osvetljevati mrtvi pepel preteklosti, ampak žerjavico, iz katere lahko zagori ogenj zdrave medsebojnosti in krepi rast,« je poudaril. Sveto mašo je tamkaj daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Dediščina, ki se je danes spominjamo in jo poglabljamo, da bo močno zasidrana v našem življenju, je tudi spoznanje, da samo ljubezen in odpuščanje zagotavljata prihodnost, pa je med drugim v pridigi dejal Zore.
