Piše: Bogdan Sajovic
Rusija prehaja na vojno ekonomijo, da bi pokrila dosedanje izgube. Ali Putinove vojne ambicije segajo prek ukrajinskih meja? Vznemirjenje Zahoda, čeprav na papirju Nato prekaša Rusijo praktično v vseh kategorijah. Po ocenah bo v prihodnosti prišlo do spopada med Natom in Rusijo, vprašanje je le kdaj.
Kot smo pisali že v zadnji številki, je vojna v Ukrajini ta čas v patpoziciji na bojišču, čeprav na nekaterih točkah, recimo v Avdiivki, stalno potekajo hudi spopadi. V dosedanji vojni sta obe strani utrpeli hude izgube v ljudeh in opremi, bojevanje pa je prešlo iz mobilnega v statičnega, v rovovsko vojskovanje, podobno tistemu v prvi svetovni vojni. Obe strani zbirata opremo in ljudi ter načrtujeta ofenzive, ki naj bi prebile nasprotnikove položaje. Medtem ko je Ukrajina predvsem odvisna od dobav iz tujine, pa je Rusija svoje gospodarstvo preusmerila v vojno ekonomijo in tako nadomešča izgube iz preteklih spopadov. To nadomeščanje pa sproža nervozo v Evropi in vse več ljudi se sprašuje, ali segajo Putinove vojne ambicije prek meja Ukrajine. In če, kako v tem primeru odreagirati. To je bila tudi glavna tema sestanka obrambnih ministrov in visokih vojaških poveljnikov zavezništva NATO pretekli mesec v Bruslju.
Hude izgube ruskega agresorja
Glede na analize se je izkazalo, da je v preteklih letih Zahod nekoliko preveč podlegal ruski propagandi in precenjeval ruske vojaške sposobnosti. Predstava ruske vojske na bojišču je bila daleč od briljantnosti iz predvojnih propagandnih spotov. Seveda kremeljska trobila in koristni idioti v zahodih državah opravičujejo ruske neuspehe, češ da Rusi »niso šli na polno«, da niso hoteli »zravnati Ukrajine«, da želijo biti prizanesljivi do ukrajinskih življenj, da bi bili, »če bi hoteli, v treh dneh v Berlinu«, »v tednu dni na Rokavskem prelivu« in tako naprej. Floskul, podobnih tistim, ki jih Slovenci že tri desetletja poslušamo iz ust apologetov nekdanje Jugoslavije.
Nobenega dvoma ni, da je Rusija na ukrajinskih bojiščih hude izgube. Projekt Oryx, ki šteje izgube na podlagi fotodokazov, je ocenil, da je Rusija izgubila na fronti okoli 14 tisoč kosov težke vojaške opreme in vozil, med njimi 2700 tankov, ki so bili uničeni, poškodovani ali zajeti. Izgubili so tudi več deset plovil ter več sto letal in helikopterjev. Zelo hude pa so tudi človeške izgube. Natove analize kažejo, da je na ruski strani padlo okoli 120 tisoč vojakov, ranjenih pa naj jih bi bilo okoli 180 tisoč. Skupno torej skoraj tretjina predvojne operativne vojske. Precej porazno za Rusijo je tudi dejstvo, da se je precej pogodbenih vojakov, potem ko se je izkazalo, da se hitri vojni pohod spreminja v dolgo in krvavo bojevanje, nenadoma odločilo, da ne bodo več podaljšali pogodb. Izgube je Rusija zapolnjevala z najemanjem ali rekrutacijo rezervistov, ne sicer iz velikih mest na zahodu države, v katerih skuša Putinov režim prikazati kar se da »normalno stanje«, še posebno v luči prihajajočih volitev, pač pa iz notranjosti dežele, kamor televizijske kamere redko sežejo. Za nameček pa so rekrutirali tudi kriminalce, ki so jim v zameno za polletno služenje oprostili prestajanje kazni. Tudi to je precej dvorezen meč, saj je precej teh kriminalcev zdaj že odslužilo svojega pol leta in so spet doma ter se lahko posvečajo svoji pravi obrti − krajam, ropom in umorom.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
