Piše: Gašper Blažič
Nekdanji predsednik DeSUS Karl Erjavec se očitno vrača iz političnega pokoja. Ali bolje rečeno: poskuša se vrniti. Z blagoslovom globoke države mu bo to zanesljivo uspelo, razlogov za to ima več kot dovolj.
Nekateri mediji so namreč pred kratkim znova povzeli zelo optimistične in ambiciozne napovedi Karla Erjavca, da bo na volitvah nastopil z novo sredinsko stranko. Čeprav bo gneča v politični sredini precejšnja –podobne načrte sta napovedala tudi nedavno »osamosvojeni« Anže Logar in predsednik državnega sveta Marko Lotrič –, bo zmagovalec nedvomno tisti, ki bo imel podporo »stricev«.
Veliki prevarant se vrača
Zakaj ima nekdanji dolgoletni in že večkrat odpisani predsednik DeSUS veliko možnosti za vrnitev? Spomnimo: Erjavec je doslej sodeloval v vladnih koalicijah obeh opcij, stranka DeSUS pa je dejansko vidnejšo vlogo v vladah dobila šele od leta 2004 dalje, ko je Erjavec kot dotedanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje s člansko izkaznico LDS (pred tem pa SKD in SLS) nepričakovano postal obrambni minister v prvi Janševi vladi, zelo hitro po tistem pa še predsednik koalicijske DeSUS, ki jo je do tedaj vodil Anton Rous. Že leto kasneje pa je poskrbel za razburjenje, ko je obrambno ministrstvo na razpisu za osemkolesnike izbralo oklepnike Patria namesto že skoraj dogovorjenega posla s Sistemsko tehniko. Toda Erjavec se je zaporu izognil, medtem ko so vanj spravili Janeza Janšo. V Pahorjevi vladi je bil sprva okoljski minister, nato so ga za nekaj časa umaknili, leta 2012 se je vrnil v »prvo ligo« kot zunanji minister v drugi Janševi vladi, že leto kasneje pa je skupaj z Gregorjem Virantom prestopil v tabor nove premierke Alenke Bratušek. Zunanji minister je (p)ostal tudi v Cerarjevi vladi, v vladi Marjana Šarca se je spet vrnil na obrambno ministrstvo. A tik pred tem, ko je Šarec »vrgel puško v koruzo« in se je že napovedovala pandemija covida-19, je na kongresu stranke tokrat izgubil boj proti ministrski kolegici Aleksandri Pivec. To je v končni fazi omogočilo oblikovanje nove vlade, že tretje pod vodstvom Janeza Janše. Če bi Erjavec tudi takrat dobil zaupnico za vodenje stranke, je veliko vprašanje, ali bi na pragu epidemije novo operativno vlado sploh dobili. Kasnejši razplet je znan: globoka država je poskrbela, da so Pivčevo odrezali tako s kmetijskega ministrstva kot vrha stranke, kar je pomenilo slovo stranke DeSUS od koalicije. Erjavec se je sicer spet vrnil, a ne za dolgo, saj se stranka na volitvah predlanskim ni več uvrstila v državni zbor. Prvič ji je to uspelo leta 1996 in od takrat je bila vedno parlamentarna stranka. Do leta 2022.
Ne smemo ga podcenjevati
Že pred nekaj meseci pa je v javnost prišla informacija, da se želi Erjavec po daljšem »počitku« vrniti v politiko prek nove stranke, znova so ga »privlekli na dan« pred kratkim, ko so ankete pokazale, da bi lahko prišlo do uvrstitve Pavla Ruparja in stranke Glas upokojencev v državni zbor. Erjavčeva taktika pa je zelo predvidljiva: noče razkriti imen vidnih članov svoje stranke, želi pa si levosredinsko koalicijo, katere del bi bila tudi njegova stranka. Ne izključuje sodelovanja z NSi, ki po njegovih besedah ni tako radikalna kot SDS. Pri tem pa se retorično ves čas izreka proti »novim obrazom«, kar je pisano na kožo vsem, ki so kritični do sedanje vlade in preizkušene taktike tranzicijske levice. Pravzaprav je to tudi glavni dokaz, da želi globoka država prek Erjavca odščipniti nekaj glasov t. i. desni strani. Ciljna skupina so predvsem volivci prej omenjene stranke Glas upokojencev, pa pasivizirani volivci, ki sicer ne bi prišli na volitve, in nekateri razočarani volivci, ki so leta 2022 dali glas za Gibanje Svoboda in se opekli z »novimi obrazi«. Prav zato se je mogoče strinjati z nekaterimi političnimi komentatorji (med njimi je tudi Bojan Požar), da Erjavca ne bi smeli podcenjevati. Ne glede na svojo klovnovsko preteklost bo še vedno nevaren, saj bo lovil glasove za novo levo koalicijo po naslednjih volitvah, pri čemer ima izkušnje s sodelovanjem praktično že z vsemi strankami in vidnimi politiki. Njegova retorika je tipično populistična in socialno demagoška, a če bo za njim stal takšen štab, kot ga je opisal Zdenko Roter v knjigi »Padle maske« glede pripravljanja kandidata za predsedniške volitve leta 2007, se lahko zgodi, da bi Erjavec resno premešal karte in omogočil nov mandat »golobizma«. In ne samo to: nova koalicija bi se še bolj pomaknila v prorusko smer, Erjavec namreč ne skriva svoje bližine z Moskvo, podobno kot Zoran Janković ne. Leta 2018 je pred parlamentarnimi volitvami Erjavca in njegovo DeSUS namreč javno podprl tedanji ruski veleposlanik v Ljubljani Doku Zagajev. Te podpore od mainstream medijev ni problematiziral nihče, čeprav so šest let prej besneli, ko je tedanji ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli dal nekaj javnih izjav o volitvah, na katerih je sicer zmagal Janković, Američani pa naj bi se bili nagibali k Janši.
Kdo je hotel zrušiti Ruparja?
Pomenljivo je, da je hkrati z javno izraženimi ambicijami Karla Erjavca v javnost prišla tudi informacija o prvi šokterapiji v stranki Glas upokojencev. Konec prejšnjega tedna je namreč zakrožila informacija o domnevnem poskusu prevrata in izsiljevanja predsednika stranke Pavla Ruparja s strani dveh ali treh funkcionarjev. Rupar je preko družbenih omrežij sporočil, da so iz stranke izključili »dosedanjega podpredsednika, člana nadzornega odbora in podpredsednika radovljiškega odbora zaradi izrazito prikritega in podlega sovražnega delovanja v korist tistih, ki nas želijo uničiti in ukiniti«. »Za plačilo, da se ve! Zoper vse smo podali kazenske ovadbe zaradi zlorabe položaja, nepooblaščenega prisluškovanja, kraje in ponarejanja dokumentov ter širjenja sovražnega govora in neresnic. Opozarjamo na njihovo aktivnost, na ponarejene fb-profile, maile pod imeni predsednika ali lažne profile, klice in ščuvanje proti predsedniku. Nam so bili vrinjeni z nalogo že od prvega dne, s hinavščino so prepričali marsikoga. Med nami nimajo več kaj iskati.« Imen Rupar takrat ni navedel, je pa kasneje prišlo v javnost, da je bil med domnevnimi zarotniki dosedanji podpredsednik Igor Černoga, član nadzornega odbora Suad Muslimović in podpredsednik radovljiškega odbora Jani Walland, ki je, kot je objavil portal Nova24tv.si, Ruparju poslal sporočilo, naj prepusti omenjeni trojici stranko, sicer sledi maščevanje. No, druga stran trdi, da gre za čisti ponaredek, Rupar pa naj bi bil, kot trdijo, letos januarja iz skrinjice s pet tisoč evri »sunil« 3300 evrov za lasten žep, ker naj bi nato ostalo samo 1700 evrov. No, stranki Glas upokojencev je ponagajalo tudi dejstvo, da gre za stranko, ki se praktično šele sestavlja in očitno še nima profesionalne službe odnosov z javnostjo, kar pomeni, da jo je afera dobila na »levi nogi«. Sočasnost s pojavljanjem Erjavca pa daje slutiti, da je šlo za namerno diverzijo znotraj stranke. Vprašanje je le, kdo je imel motiv za to. Rupar zagotovo ne. A morda je ta izključitev prišla dovolj zgodaj, da si stranka do volitev opomore.
