Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
“Vi kršite zakon. Zato, ker razkrivate podrobnosti. Poročilo je zaupne narave po zakonu o računskem sodišču.”
To je voditeljici na POP TV Maji Sodja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh sinoči zabrusila, ko jo je ta opozorila, da ji slabo delo ob opozicijski SDS očita tudi računsko sodišče in iz osnutka revizije o izvrševanju proračuna v lanskem letu citirala, da v njem piše: “Glede na to, da gre pri nakupu računalnikov za opremo, ki hitro zastari mora biti razdeljena kmalu, ko je nabavljena. Zato bi v navedenem primeru pričakovali, da bi ministrstvo za digitalno preobrazbo pred izvedbo razpisa zagotovilo pravne podlage, ki bi omogočile opredelitev upravičencev in s tem posledično opredelitev potrebne količine računalnikov ter njihovo čimprejšnjo razdelitev upravičencev.” Sodja je vprašala: kaj odgovarjate na to? Stojmenova Duh pa je najprej odgovorila: “Mnenje računskega sodišča zelo spoštujem, tako kot spoštujem pravni red v republiki Sloveniji. In pravni red v republiki Sloveniji pravi, da po zakonu o računskem sodišču je tako osnutek poročila, kot tudi predlog poročila zaupne narave. Torej, če bi jaz zdaj komentirala to vsebino, bi kršila zakon. Gre za osnutek poročila, na katerem smo mi imeli…” Sodja je opozorila: “Ki ga imamo tule.”
Stojmenova Duh pa ji na to opozorilo zabrusila, da krši zakon, ker razkriva podrobnosti in nadaljevala: “Poročilo je zaupne narave po zakonu o računskem sodišču. Mi smo se udeležili razčiščevalnih sestankov, kjer smo dodali dodatna pojasnila, ki so tudi bila vključena v predlogu. Potem sledijo tudi določeni postopki in šele takrat, ko je poročilo končno, ga lahko zakonito komentiramo. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo pa ne samo jaz, ampak smo celotna ekipa mnenja, da ta ukrep, ki smo ga predstavili – mehanizem za izposojo računalniške opreme, da je gospodaren, da je učinkovit, saj nadomešča ukrep razdeljevanja digitalnih bonov, ki je bil, za katerih je bilo namenjeno 29 milijonov, v našem primeru gre za 6,5 milijonov za opremo, ki se razdeli socialno najšibkejšim.”
Trditev, da je novinarka kršila zakon, ker je razkrila vsebino osnutka poročila računskega sodišča, je traparija. Osnutek prejmejo vsa ministrstva, ki imajo pravico odgovoriti in od tam vsebina pogosto “scurlja” v medije. Delo medijev pa je, da preverijo, vprašajo in ne da varujejo zaupnosti oblastnih organov. Da projekt nakupa prenosnikov ni bil najbolje izveden, pa ni nobena državna skrivnost. To čebljajo celo vrabčki po ulicah.
Del oblasti, ko so morali varovati njene skrivnosti, so bili novinarji v prejšnjem socialističnem režimu, reklo se jim je družbeno politični delavci. Kar imamo lastno državo, ki zagotavlja temeljne svoboščine ljudem, tudi svobodo govora in tiska, pa mediji niso več podaljšek oblasti, ki dela za vladajočo (komunistično) kasto. In zaradi tega tudi nikakor niso vse povprek dolžni varovati zaupnosti oblasti. Če si oznake zaupnosti nekaj res zasluži, mora to varovati oblast sama. Novinarji zaupnosti, torej tisto, kar skuša oblast prikriti, pogosto celo izrecno morajo razkrivati. Vse drugo je namreč praviloma propaganda.
Že druga interpelacija proti Stojmenovi Duh zaradi prenosnikov, ki so tudi po več popravkih zakona večinoma še kar v skladišču, ki so jo poslanci SDS vložili včeraj, je v celoti takšna:
