-1.9 C
Ljubljana
torek, 2 marca, 2021

STA v stečaj? Veselinovič sam podpisal pogodbo, ki Ukomu dopušča zahtevo po vrnitvi denarja! Vprašanje kazenske odgovornosti!

Imeli bomo toliko sej, kolikor jih bo potrebnih, da rešimo sektor kulture in neodvisnih medijev, je povedala predsednica Odbora za kulturo Violeta Tomić na današnji 30. seji Odbora za kulturo. Šlo je namreč za zahtevo sklica nujne seje Odbora za kulturo s točko dnevnega reda “Ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije iz državnega proračuna je nedopusten pritisk na svobodo medijev, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo”. Državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je vse očitke odločno ovrgla: “Ministrstvo za kulturo si prizadeva urediti delovanje STA na način, da bo zagotovljena čim večja neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalen institucije.“

 

Seja je bila sklicana na zahtevo poslanskih skupin Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Levice in Stranke Alenke Bratušek, na dnevnem redu pa je bila debata o tem, da je “ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije iz državnega proračuna nedopusten pritisk na svobodo medijev, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo.” To ni zgodba levih in desnih in če je ta agencija delovala 30 let, bo tudi še naprej delovala 30 let. Ker je to nekaj normalnega,  ne glede na to, kdo je na vladi, je dejala Lidija Divjak Mirnik in nato naštela vrsto domnevnih pritiskov vlade na medije. Od politično motiviranih poskusov ustrahovanja urednikov, do težnje po discipliniranju. “Gre za povsem odkrite posege v pravico javnosti do objektivne obveščenosti,” je poudarila in vladi očitala še omejevanje objavljanja pluralnih in kritičnih mnenj. Predsednik vlade naj bi od medijev celo zahteval podrejanje in lakajstvo ter pričakoval, da se bo poročalo le o njemu všečnih pogledih in mnenjih. Vse to lahko vodi v samocenzuro, pridnost in preobrazbo medijev v trobila. En takšen primer že poznamo, je namignila, ne vemo pa, kam točno je ciljala. “Tarča so vsi mediji, ne le STA,” je dejala. Divjak Mirnikova je še omenila, da bi ob prekinitvi financiranja STA, Slovenija lahko ostala brez informacij, če se direktor STA Bojan Veselinovič ne bi odločil drugače, in sicer v prid javnosti.

Ljudje pogosto drugim očitajo svoje lastnosti

Pobudnica seje Divjak Mirnikova je naštela tudi argumente, ki naj bi podkrepili namene vlade. Od predlogov zakonskih sprememb, predloga novele zakona o RTV, katerega namen naj bi bila finančna slabitev in uničenje RTV-ja, obglavljenje generalnega direktorja Igorja  Kadunca, vlada se je “lotila tudi nadzornega sveta,  aprilska depeša, ki ni bila depeša, pismo Svetu Evrope, ki naj bi ga poslal Ukom-čeprav se ve, kdo je bil v ozadju, vojna z mediji Janeza Janše in tako naprej v enakem slogu.” Seveda ni pozabila omeniti “zajedljive, zaničljive in sporne” tvite, ki se jih da po njeno razumeti zgolj kot opozorilo medijem oziroma kot ustrahovanje. Tvitov žal ni želela prebrati, “ker bi jo bilo preveč sram”, je dejala. “Princip je isti, samo nianse so drugačne,” si je verz izposodila pri Balaševiću, ko je primerjala sedanje  komuniciranje predsednika vlade z novinarji s komuniciranjem iz let 2004 in 2008. Ogorčeno je še naštela oznake s katerimi naj bi Janša imenoval objektivne novinarje, ti naj bi bili namreč režimski, tranzicijski, kaviarski, takoimenovani. V isti sapi pa je poslanka stranke LMŠ vse medije, ki ne spadajo v omenjene kategorije ponovno poimenovala trobila. Zanimivo, kako ljudje pogosto drugim očitajo svoje lastnosti. “Zahtevamo, da vlada izpolni vse zakonske obveznosti, ki jih ima do STA, da poskrbi za primerno financiranje STA in da ustavi pritiske na STA ter da se vzdrži javnega blatenja agencije,” je še opisala vsebino, ki so jo zapisali v sklepih.

Foto: Nova24TV

Sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je imela naslednja besedo. Zanikala  je vse navedbe oziroma očitke, da gre za pritiske na svobodo medijev, novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. “Ministrstvo za kulturo si prizadeva urediti delovanje STA na način, da bo zagotovljena čim večja neodvisnost, profesionalnost in stabilnost te pomembne nacionalne institucije. Predlagane spremembe bi izboljšale delovanje STA pa tudi organizacijo in pristojnosti organov. Vse to so z novelo zakona želeli zagotoviti, prav tako pa stabilno financiranje,” je pojasnila. Podpis pogodbe zavezuje vse k izpolnjevanju pravic in obveznosti, tudi oddajo dokumentov in pojasnil. Poudarjam, da predlagatelji seje povsem zmotno in zavajajoče navajate, da je namen izvajati finančni pritisk na STA in RTV. Ministrstvo za kulturo je v predlogu novele zakona predlagalo bolj ustrezno financiranje, ki bi zagotavljalo institucionalno avtonomijo  in uredniško neodvisnost. Sekretarka je želela predati besedo Urbaniji, vendar pa je Violeta Tomić pokazala svojo avtoriteto in povedala, da edino ona lahko preda besedo.

Direktor Ukoma Uroš Urbanija je povedal: “Mediji so napačno poročali, da je vlada sprejela sklep o prenehanju financiranja STA. Vlada je sprejela le informacijo UKOM-a, o nezmožnosti financiranja STA za leto 2020 ter o nezmožnosti sklenitve nove pogodbe za leto 2021. Zakon o STA je zelo jasen. Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA. Ta zakon se je vrsto let kršil. Ne pomnim kakršnihkoli javnih protestov, da STA ni primerno financirana. Ne glede na nezakonito preteklo prakso, je moja dolžnost, da kot direktor UKOM-a delam v skladu z zakoni in sklenjeno pogodbo. V pogodbi za leto 2020, ki jo je podpisal direktor STA Bojan Veselinovič kot izvajalec ter nekdanja direktorica UKOM-a mag. Kristina Plavšak Krajnc kot predstavnica ustanovitelja, je UKOM opredeljen kot predstavnik ustanovitelja. V pogodbi je zelo jasno določeno, da mora izvajalec (direktor) STA predstavniku ustanovitelja (UKOM-u) na njegovo zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe: finančno, pravno in vsebinsko ter se odzivati na zahteve po pojasnilih. V pogodbi je določeno tudi, da lahko predstavnik ustanovitelja v primeru, da izvajalec tudi po pisnem pozivu ne sodeluje, ustavi plačevanje ali od pogodbe celo odstopi brez odpovednega roka, zahteva pa lahko tudi vrnitev že izplačanih sredstev po tej pogodbi,” je pojasnil Urbanija.

UKOM posegel po najbolj milem ukrepu

Urbanija je poudaril: “Te pogodbe nisem podpisal jaz. Poleg tega pa je Ukom posegel po najbolj milem ukrepu – zamrznitev tekočega plačevanja. V skladu s pogodbo, ki jo je podpisal direktor Veselinovič, bi lahko zahtevali vračilo že vseh izplačanih sredstev iz naslova te pogodbe. Kar je direktor Veselinovič podpisal, je vprašanje kazenske odgovornosti, saj je pogodba zapisana v škodo agencije. Ukom lahko zahteva denar nazaj, kar pomeni stečaj podjetja. Če direktor podpiše take stvari pri polni zavesti, je vprašanje sposobnosti direktorja. V zadnjih dneh so novinarji STA napisali skoraj 30 prispevkov na temo financiranja STA. Izmed množice poklicanih niso poklicali le direktorja Ukom-a. Niti za eno izjavo, ker verjamem, da so avtonomno ocenjevali, da jaz na to temo ne morem povedati ničesar,” je dejal predsednik Ukoma-a.

Zakonska dikcija, torej zakon o STA, je po besedah Urbanije zelo jasen, in sicer pravi, da je treba STA zagotoviti primerno financiranje. Zato je Ukom že oktobra zahteval od direktorja STA Bojana Veselinovića, naj posreduje celotno poslovno dokumentacijo, na podlagi katere bi se dalo ugotoviti, koliko denarja bi pomenilo primerno financiranje. “Kljub našim prošnjam in večkratnim opozorilom že od oktobra naprej, da se to dokumentacijo nujno potrebuje, je direktor ni želel izročiti. Direktorja smo večkrat tudi opozorili, da lahko njegovo prikrivanje podatkov pripelje do hude finančne težave STA in da bo za to nosil vso odgovornost. Še več, prejeli smo njegov dopis in dopis predsednika nadzornega sveta, da naj povemo, koliko denarja mu bomo dali oziroma, koliko ga je v proračunu. To pa je v popolnem nasprotju z zakonsko zahtevo, da se zagotovi primerno financiranje. Nesprejemljivo je, da direktor STA in predsednik nadzornega sveta STA zahtevata nezakonito ravnanje od Ukoma,” je pojasnil direktor Ukoma.

Nesprejemljivo je, da direktor STA in predsednik nadzornega sveta STA zahtevata nezakonito ravnanje od Ukoma, je pojasnil Urbanija in dodal: “Naj ob tem še opozorim, da iz poročil, ki jih je zahteval direktor izhaja, da pretekle vlade niso sledile zakonski dikciji, saj direktor vse skozi trdi, da na mesečni ravni dobiva 5 tisoč evrov premalo za uresničevanje javne službe. Vprašanje je, če je to kar direktor trdi res, ker pač Ukomu ne omogoči vpogleda v celotno poslovanje podjetja. Vsekakor pa ne gre tako ravnati z javnimi financami. S strani Ukoma bi bilo nezakonito, da bi plačeval za nekaj, o čemer nima niti vseh evidenc, da je to kar se plačuje, sploh opravljeno,” še pojasni Urbanija.

Direktor STA Bojan Veselinovič je očitke zavrnil in se zahvalil za žaljiv diskurz. Glede pogodbe med STA in Ukomom je dejal, da jo je podpisal pri polni zavesti in da bi jo lahko Urbanija tudi spremenil, pa je ni. Prav tako je vprašal, zakaj je Ukom do septembra normalno izplačeval STA po pogodbi, za oktober pa več ne, čeprav se ni spremenilo niti eno pogodbeno določilo. Opozoril je, da je Ukom nehal izplačevati sredstva STA, še preden se je z informacijo o tem seznanila vlada. “Tisti, ki je poskrbel, da račun ni bil plačan, ni ravnal v skladu z zakonom o STA,” je poudaril Veselinovič in namignil na krivca. Opozoril je, da Ukom ni plačal računa niti za javno službo niti za potrebne vladne administracije, čeprav je STA izpolnila vse pogodbene obveznosti.

Direktor STA vztraja, da STA iz javnih sredstev ni plačala nobenega računa, ki zadeva tržno dejavnost

Glede 6. člena pogodbe, na katerega je Urbanija opozoril, je Veselinovič pojasnil, da ta nalaga STA kvartalno poročanje predstavniku ustanovitelja o opravljanju javne službe in namenski porabi proračunskih sredstev. Vračilo sredstev se nanaša na situacijo, če STA ne bi izpolnjevala pogodbene obveznosti.  Poudaril je, da Ukom na podlagi zakona ne more ustaviti financiranja STA. Glede oglasa STA v enem od časnikov, na katerem je pisalo Hvala za zaupanje, in je bil objavljen po tistem, ko je premier Janez Janša STA označil za nacionalno sramoto, je Veselinovič povedal, da je šlo za kompenzacijo, kot vselej. “Vse je regularno, podkrepljeno s pogodbami“. Tudi sicer STA ni plačala nobenega računa, ki zadeva tržno dejavnost, iz javnih sredstev. “Vsi računi in vse oblike poslovanja so dostopne reviziji, ki letno pregleduje poslovanje,” je navedel. “Včeraj je STA objavila več kot 500 novic, čeprav je financiranje ustavljeno,” je povedal Veselinovič. Pri tem pa je zanimivo, da je STA dejansko zadnja dva dneva objavljala več novic kot ponavadi, vprašanje pa je, s kakpnim namenom.

Foto: Nova24TV

Predsednik Nadzornega sveta (NS) STA Mladen Terčelj je poudaril, da je edino Nadzorni svet pristojen za nadzor poslovanja in vodenja družbe. Ne direktor ne Nadzorni svet STA nista v komunikaciji z Ukomom nikoli zavračala zakonsko dovoljenega vpogleda v knjige in spise STA, je dejal. “Kot predsednik NS STA pa bom pri takšnih zahtevah terjal dosledno spoštovanje zakonskih predpisov,” je poudaril. 0cene, da naj bi bilo poslovanje STA netransparentno in da naj bi prikrivali podatke, po njegovih besedah ne vzdržijo resne presoje, saj ima NS pregled nad celotnim poslovanjem STA, letna poročila, ki so vsako leto pregledana z notranjimi in zunanjimi revizijami, pa so javno objavljena. Ocenjuje, da ustavitev plačil po veljavni in podpisani pogodbi predstavlja kršitev veljavne zakonodaje. STA namreč ni nikoli prenehala opravljati javne službe, zato je ustavitev njenega financiranja v neskladju z zakonom o STA, ki vladi nalaga zagotavljanje sredstev zanjo.

Po oceni odgovorne urednice STA Barbare Štrukelj, je agencija v zadnjih desetih letih naredila ogromen razvojni preskok. “Danes pred vami ni neka okorela medijska ustanova, ki od države terja vedno več denarja, ampak sodobna tiskovna agencija z razvito tržno dejavnostjo, iz katere financira tudi javno službo,” je poudarila in dodala, da so zaposleni in sodelavci STA konstruktivno kritiko vedno znali sprejeti, ne sprejemajo pa neupravičenih blatenj brez osnove. “Prav tako ne bomo pristali na to, da bo štetje znakov glavno vodilo novinarskega dela. Nismo stenografi, ampak novinarji,” je opozorila.

Predstavniki zaposlenih in sodelavcev STA pa pričakujejo, da bodo za delo, ki so ga opravljali pošteno in v dobri veri, prejeli plačilo. Želijo, da jim lastnik zagotovi z zakonom določene materialne pogoje za delo in avtonomijo pri novinarskem delu. Ne želijo si, da bi vprašanje financiranja agencije postalo orodje za morebitno vplivanje na njihovo delo, je v imenu zastopstva novinarjev STA, sveta delavcev in sindikata novinarjev STA dejala predsednica zastopstva Janja Zalar. Dolgotrajnejši izpad financiranja s strani države bo po njihovih opozorilih namreč ogrozil obstoj agencije. Ustavitev financiranja STA je po oceni Društva novinarjev Slovenije še en poskus podreditve nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja. “Da je to končni cilj aktualnega dogajanja, je jasno, če pogledamo vladni predlog novele zakona o STA, iz katerega je želela vlada črtati določbo, da STA ne sme, dejansko ali pravno, postati odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine,” je izpostavil Gašper Andrinek.

Sara Bertoncelj

Zadnje novice

Sorodne vsebine