17 C
Ljubljana
sreda, 17 avgusta, 2022

Sta se šla Golob in Šarec v Bruselj predvsem učit?

Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)

Včeraj je bila v Bruslju razprava o prihodnosti Severnoatlantskega zavezništva. Srečanja se je prvič udeležil obrambni minister Marjan Šarec, ki pa očitno več ne misli prepričevati zaveznikov, da v Sloveniji ne bi ustanovili srednje bataljonske bojne skupine. V Bruslju je bil tudi Robert Golob, ki v dneh pred odhodom ni skrival, da se bo v prestolnici EU predvsem učil. 

Dejstvo je, da bosta Slovenijo v najmanj ugodnem času draginje, vojne na EU meji in situacije na Balkanu, ki je vedno bolj vroča – zastopala dva popolna začetnika.

Preberite še: Kakšna je vloga ljudi s prorusko politiko in nasprotovanjem slovenski vojski in Natu?

 

Šarec je v Bruselj odpotoval z dvema ciljema. Prvi je ta, da zaveznikom razloži, zakaj Slovenija ne potrebuje oklepnikov Boxer. Drugi pa, da poskuša zaveznikom razložiti, da bi Slovenska vojska v prihodnje spremenila svoj način delovanja, tako da bi bil ta bolj podoben teritorialni obrambi. Iz Bruslja smo nato včeraj slišali, da revizija nakupa oklepnikov poteka in da ni jasno, kdaj bo končana. O teritorialni obrambi ni bilo več duha in sluha, izvedeli pa smo, da Slovenija ostaja zavezana formiranju srednje bojne bataljonske skupine. Kljub temu, da so oklepniki Boxer, ki jih ne želi, bistveni del formiranja srednje bataljonske skupine. Naj razume, kdor more.

Politik brez idej

V Bruselj pa se je včeraj odpravil tudi novopečeni predsednik vlade. Kot je sam zatrdil pred odhodom, je imel pred srečanji z visokimi predstavniki EU velika pričakovanja, vendar ne v nekem opravilnem smislu, temveč v smislu učenja. “Imam velika pričakovanja z vidika, kaj bom izvedel in se naučil, nimam pa izhodišč, na katerih bi vztrajal,” je povedal slovenski javnosti, izpoved pa je na Twitterju ovekovečil opozicijski poslanec Dejan Kaloh (SDS).

Proti koncu dneva smo nato izvedeli, da je bila debata, ki jo je imel Golob z von der Leyenovo, vendarle snovne narave. Govorila naj bi o zelenem preboju, podpori Ukrajini pri pridobivanju statusa kandidatke EU ter da se zaradi vojne ne sme pozabiti na evropsko perspektivo Zahodnega Balkana.

O bistveni temi, ki je te dni razburjala slovensko javnost, torej, ali je Slovenija še pripravljena Ukrajino podpirati tudi z bojnimi sredstvi, ni bilo veliko slišati. Le da mora biti stališče zahodnih partnerjev enotno. To stališče pa pravzaprav dokazuje, da je bil Golob, ko je dejal, da se gre v Bruselj predvsem učit, iskren.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine