Piše: Luka Perš
Sodišče v Strasbourgu je potrdilo prejem pritožbe zaradi pet let trajajočega postopka pred Ustavnim sodiščem RS, kjer se zamude kopičijo, odkar sodišče vodi Rajko Knez. Ob koncu članka objavljamo del pritožbe pritožnika in sporočilo ESČP, da so prejeli pritožbo in bo sprožen postopek.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je potrdilo prejem pritožbe zaradi nerazumno dolgega postopka pri Ustavnem sodišču RS. Enajstletna šestošolka je februarja 2016 pri Ustavnem sodišču vložila pobudo za oceno ustavnosti Zakona o srednjih šolah zaradi kršitve pravic otrok in pravice do izobraževanja pri izbiri srednje šole. Dve leti kasneje, leta 2018, je kot osmošolka prosila za začasno zadržanje, da bi sodišče odločilo še pred njenim vpisom v srednjo šolo. Ustavno sodišče je odgovorilo, da ne bo odločalo o začasnem zadržanju, saj da je vsebinska odločitev že v pripravi. Do danes Ustavno sodišče ni odločilo niti o pobudi niti o predlogu za začasno zadržanje.
Postopek traja pri Ustavnem sodišču že pet let in tri mesece, o predlogu za začasno zadržanje pa sodišče ni odločilo že več kot tri leta. Evropsko sodišče ugotovi kršitev v postopkih, ki pred ustavnimi sodišči trajajo več kot štiri leta in tri mesece, na primer v sodbi Grubić proti Hrvaški. Tudi v več drugih sodbah proti Španiji in Hrvaški, ko so postopki pred ustavnimi sodišči trajali tri leta in pol, skupaj z ostalimi stopnjami pa so se zavlekli na več kot pet let, je šlo za kršitev. Za Ustavno sodišče je trajanje postopkov postalo sistemski problem, opozarja pritožba. Navaja, da so se pred dvema letoma, ko je sodišče prevzel Rajko Knez, vsi postopki končali znotraj okvirov, ki jih dovoljuje ESČP. V zadnjih dveh letih se zaostanki daljšajo. Ob koncu leta 2017 ni bilo nobenega postopka, ki bi trajal več kot štiri leta, ob koncu 2018 je bil eden, 2019 trinajst, 2020 jih je bilo več kot petdeset, povzema podatke s spletne strani sodišča pritožba, ki jo ESČP vodi pod številko 20952/21.
Ustavno sodišče še enkrat dokazalo, da ne deluje v interesu malih ljudi
Odločitev sodišča v Strasbourgu je pomembna, saj je od nje odvisna učinkovitost Ustavnega sodišča v bodoče. Dala bo tudi sodni epilog razpravi o zaostankih Ustavnega sodišča, ki teče že nekaj mesecev. Petega marca 2021 je predsednik Ustavnega sodišča Rajko Knez v Odmevih zavrnil očitke o zaostankih in dodal, da postopki v povprečju trajajo leto in pol. Povedal je tudi, da “podatki, ki niso resnični, dajejo popolnoma popačeno sliko in ne prispevajo k realnemu dojemanju javnosti, kako poteka sojenje.”
Tudi ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je v Delu 13. maja 2021 vzvišeno odpravila podatke o zaostankih z navajanjem povprečnega časa reševanja pritožb. Torej sodnica žrtvi kršitve pojasnjuje, da kršitve ni, ker v povprečnem postopku ni kršitev. Z drugimi besedami, žrtvam sporoča, da zato ker pri drugih ni kršitev, tudi pri žrtvah kršitev ni prisotna. To logiko verjetno razumejo le najpametnejši.
Ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs je podatke o pet let trajajočih sojenjih v Delu označila za “absurdne insinuacije,” pri katerih se “spodobnemu človeku s profesionalno integriteto upira že samo dejstvo, da mora na njih odgovarjati”. Naj se jima še tako upira, po sodbi iz Strasbourgu bomo sodnika Kneza in sodnico Šugman Stubbs, ki si rada vzajemno lepita čine profesionalne integritete, spomnili na njune besede.
