Piše: Lucija Kavčič
Državni zbor je v drugi obravnavi predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, ki je potekala 7. marca, sprejel koalicijsko dopolnilo, s katerim so črtali na odboru sprejeto določbo (5. a člen) o učenju maternega jezika in kulture v šolah. Na isti seji so hkrati sprejeli dopolnila k več kot desetim členom.
Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ je v parlamentarni postopek vložila koalicija s prvima podpisanima Matejem Tašnerjem Vatovcem iz Levice in Sandro Gazinkovski iz Gibanja Svoboda. V času vložitve zakona v postopek je ta vseboval naslednje predloge:
- Da bi se financiranje oz. sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ prek javnih pozivov oz. javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo.
- Da bi svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa, ki mu bo predsedoval minister za kulturo.
- Dodano je še koalicijsko dopolnilo, s katerim bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah, kar je bilo na drugi obravnavi izločeno.
Po drugi strani pa so pripravljavci zakona poleg drugih predlogov opozicije zavrnili tudi predlog, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Poslanci vladne koalicije so na seji 7. marca sicer zanikali, da bi morali učitelji v šolah učiti denimo albansko, so pa rekli, da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. V razpravi so koalicijski poslanci še dejali, da je Slovenija po osamosvojitvi prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju, in da se z zakonskim predlogom izpolnjuje politična zaveza iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji iz leta 2011. V poslanskih skupinah SDS in NSi pa predlogu zakona nasprotujejo in poudarjajo odgovornost za ohranjanje in spoštovanje slovenskega jezika in kulture, ki se jima zaradi omenjenega zakona ne bi pisalo najbolje.
Zakon ni v korist Sloveniji
Še pred drugo obravnavo predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ je negativno mnenje o njem v izjavi za javnost zapisala tudi Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, in sicer, da ta zakon ne deluje v korist Sloveniji in njenim prebivalcem.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
