3.8 C
Ljubljana
četrtek, 19 decembra, 2024

Spolna afera Smodej prerašča v finančno in politično afero. So vanjo vpleteni člani Levice?

Piše: Lea Kalc Furlanič

Ob aferi nosilca umetniškega Društva Fotopub Josipa Dušana Smodeja, ki naj bi bil skupaj s svojimi pomočniki z uporabo droge za posilstvo na kletnih zabavah spolno zlorabljal mlada dekleta, so se ob tem v javnosti pojavile še neuradne informacije o morebitni povezavi njegove druščine s politiki Levice. Omenja se predvsem Luka Mesec. Tako slednji kot Smodej vse obtožbe zavračata. Policija poziva žrtve k prijavi.

Slovensko javnost zadnjih deset dni pretresa srhljiva zgodba o domnevnih spolnih zlorabah 28-letnega Novomeščana Josipa Dušana Smodeja, zastopnika Društva za sodobno kulturo Fotopub, ki naj bi se dogajale v kletnih prostorih izpostave tega društva na Tivolski cesti v Ljubljani, pa menda tudi v najetem stanovanju tam blizu in v stanovanju njegovega prijatelja, 60-letnega slikarja Romana Uranjeka. Prav smrt slednjega minulo soboto ponoči je sprožila val, ki ima vse večje razsežnosti. Novinar in urednik Bojan Požar je namreč prvi opozoril, naj bi bil Uranjek storil samomor. To dejanje naj bi bilo povezano z Uranjekovim sodelovanjem s Smodejem, vendar ne le z umetniškim (skupaj sta prirejala razstave in druge dogodke), slikar naj bi bil domnevno navzoč tudi na razvpitih Smodejevih kletnih zabavah.

Instagramov profil razgalil Smodeja

O slednjih naj bi se v javnosti oziroma v krogih sodobnih umetnikov že nekaj časa šušljalo, a je bilo, predvsem pa domnevno spolno nasilje (menda z obilico alkohola, BDSM-praksami in podtaknjeno drogo GHB), vse bolj ali manj zavito v meglo, dokler se ni dober teden pred Uranjekovo smrtjo oziroma 9. avgusta na družbenem omrežju Instagram pojavil profil skupine Proti nasilju Dušana Smodeja. Tam se vrstijo anonimni zapisi domnevnih žrtev Smodejevega spolnega nasilja, pa tudi njegovih finančnih ukan, zaradi katerih naj bi bil dolžan marsikomu. Po prvem tednu je imel profil kar 1421 sledilcev in 28 tovrstnih objav, teden kasneje pa že 4623 sledilcev (kar je za Instagram veliko) in 38 objav. Slednje spletni portal Prava.si redno prepisuje in objavlja. Za ilustracijo s portala Prava.si in profila na Instagramu povzemamo dve: »Ja js bla ena izmed tistih, ki me je privezal na radiator. V pijačo mi je dal ghb. Kljub temu da sem ga prosila, naj me izpusti, sem se zbudila z njegovim kurcem v seb.«, »Zanč sm razmišljal, če je loh pička dost mokra, da vanjo ugasnem cigaret pa je ne opečem,« naj bi bil Smodej zapisal eni izmed svojih žrtev. Profil je nekdo  konec prejšnjega tedna blokiral.

Dober teden pred Uranjekovo smrtjo oziroma 9. avgusta se je na družbenem omrežju Instagram pojavil profil skupine Proti nasilju Dušana Smodeja. (foto: Facebook)

Osrednji mediji 11 dni molčali

Nekaj je tudi zapisov oseb, ki naj bi jih bil Smodej finančno izigral. Smodej trdi, tako pišejo mediji, da je žrtev izsiljevalke, in vse obtožbe o spolnem nasilju ostro zanika. Požar je opozoril, naj bi bil Smodej Uranjeka (z videi in s fotografijami z zabav) izsiljeval, naj mu s svojimi poznanstvi (v politiki) pomaga, da se izvleče iz te godlje … Osrednji mediji so o zadevi začeli poročati šele 11 dni po vzpostavitvi profila Proti nasilju Dušana Smodeja na Instagramu. To ni naključje, je zapisal Požar, saj naj bi bilo povezano s tem, naj bi bili te divje zabave obiskovali tudi nekateri vidni politiki Levice, pri čemer, tako Požar, viri omenjajo poslanca Miho Kordiša in tudi koordinatorja Levice ter ministra za delo, družino in socialne zadeve Luko Mesca. Prav tako je znano, da je Mesec prijateljeval z Uranjekom, enako tudi nekdanja poslanka Levice Violeta Tomić, še piše Požar. Poleg tega je ministrica za kulturo Asta Vrečko (Levica) sredi avgusta (ko je Instagramov profil o Smodejevem nasilju že obstajal) na ministrstvu gostila Smodeja v vlogi urednika portala Kulturnik (založbe Beletrina). Slednja je po izbruhu afere takoj prekinila sodelovanje z njim. Vrečkova se je kasneje branila, češ da ni vedela, da bo Smodej prišel na intervju skupaj z novinarjem Nejcem Krevsom. Razpravljali so o prihodnji strategiji kulturnega ministrstva.

Mesec grozi Požarju

Dva dni po tem, ko je Bojan Požar objavil prvi članek o aferi Smodej, se je Luka Mesec oglasil na Twitterju. Zapisal je: »S Smodejem nikoli nisem imel nič. Vse insinuacije v povezavi z njim najostreje zavračam, nikoli se nisem udeleževal zabav pri njem, niti nisem vedel, da te obstajajo …« Požarja je obtožil, da širi klevete. Vendar pa je ravno ta čas po spletu zakrožil videoposnetek z Luko Mescem, ki vstopa v prostore Fotopuba in se pred klubom pogovarja z ljudmi … Ko ga je Požar vprašal, kako komentira informacije, naj bi bila njegova zasebna partnerica (plesalka) Manca Krnel kot Smodejeva pomočnica sodelovala pri organizaciji teh zabav in ali so te zabave obiskovali tudi drugi vodilni politiki Levice, in če so, kdo, mu je odgovoril, da Manca Krnel ni nikoli sodelovala s Smodejem, niti se ni udeleževala kakršnihkoli zabav pri njem ter da nihče od članov Levice ni niti posredno vpleten v karkoli, kar se piše o Dušanu Smodeju, niti ta ni bil del socialnega kroga kogarkoli od omenjenih članov. Ministrica Asta Vrečko, še piše Požar denimo v nasprotju z Mescem ni izrecno zanikala, da se člani Levice niso udeleževali spornih zabav »pri« Dušanu Smodeju. Požar še navaja, da ni povsem izključeno, da so nekatera zlorabljena dekleta celo članice Inštituta 8. marec. Toda Nika Kovač in njen inštitut, ki je bil celo ustanovljen z namenom boja proti nasilju nad ženskami, to zanika. Je pa njihova članica Maiken Kores sprva delala za Smodeja, potem pa prestopila k Niki Kovač. Zato prav zaradi (teh) političnih imen, ki naj bi se pojavljala na Smodejevih zabavah, afera dobiva tudi močne politične razsežnosti.

Znani slovenski slikar Roman Uranjek, ki je s Smodejem sodeloval na razstavah in drugih dogodkih, je po izbruhu afere na Instagramu, tako Požar, storil samomor. (foto: Facebook)

Ali policija preiskuje dovolj temeljito?

S policije sporočajo, naj še ne bi prejeli nobene prijave domnevnih žrtev, zato naj bi bilo sum domnevnih kaznivih dejanj v Fotopubu teže preiskovati. Žrtve spodbujajo, naj dejanja prijavijo, saj jih bodo lahko le tako zaščitili. »Že od prve informacije v javnosti, da so se zgodila huda kazniva dejanja spolnega nasilja, skupina policistov in kriminalistov zadevo intenzivno preiskuje. Preverjajo namreč okoliščine in zbirajo informacije za potrditev obstoja morebitnih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. Policisti in kriminalisti opravljajo številne razgovore, se trudijo identificirati morebitne žrtve oz. oškodovance teh kaznivih dejanj in preverjajo verodostojnost zapisov na spletu,« so minuli petek sporočili s Policije. Kaj več s policije zaradi zaščite dokazov in žrtev ne povedo.

Nekdanja višja državna tožilka Dragica Kotnik se ne strinja s trditvijo Policije, češ da mora za kaj več dobiti tudi uradno prijavo; Kotnikova pravi, tako poroča Nova24TV, da se preiskava ne izvaja, ker da to nekaterim ni v interesu. Neuradno preiskavo naj bi vodil kriminalist Dušan Mikolčević, ki se je v preteklosti že izkazal pri prikrivanju dokazov v aferi Baričevič, ki je bila pred leti pometena pod preprogo. »Dejstvo, da bi preiskavo afere Smodej vodil Mikolčević, je skoraj že garant, da do preiskovanja sploh ne bo prišlo. Blokade kot v preteklosti prihajajo z višje ravni, tudi s pravosodja,« meni nekdanja višja državna tožilka. Prepričana je, da bi se preiskava lahko temeljito opravljala že zdaj z vsemi dokazi, ki so javno znani. Enako meni nekdanji notranji minister Aleš Hojs: »Težko ocenjujem delo Policije, saj ga do sedaj niso predstavili. Samo obveščanje, da žal ne morejo nič, ker nimajo konkretne prijave žrtve ali več njih, je naravnost deplasirano. Že če bi javnost informirali, da preiskava poteka z zbiranjem podatkov, ogledom domnevnega kraja storitve kaznivega dejanja, razgovorom z osumljencem itd. in bi to seveda res izvajali, bi javnost nedvomno imela večje zaupanje v njihovo delo. Tako pa se vsi še spominjamo afere Baričevič izpred nekaj let, kjer je bolj ali manj bilo evidentno, da se je zaradi domnevne vpletenosti pomembnih in vplivnih posameznikov zadeva poskušala pomesti pod preprogo. In policija naj bi bila takrat pomemben akter tega prikrivanja in zavajanja javnosti. Ustvarja se vtis, da je tokrat zelo podobno.«

To je umetnost, ki so se je z davkoplačevalskim denarjem šli v Društvu Fotopub … (foto: Twitter)

Spolni predator in finančni dolžnik

Da je mera polna, so zadnje dni prišle na dan še informacije o slabem finančnem poslovanju Društva Fotopub. Časnik Delo poroča, da je društvo, ki ga je Smodej vodil, kljub nepravilnostim v delovanju v zadnjih letih prejelo denar tako ministrstva za kulturo kot občin Ljubljana in Novo mesto. Izkazalo se je, da Smodej kot odgovorna oseba Ajpesu zadnja leta ni oddajal poročil finančnega delovanja Fotopuba, še pišejo v Delu. Formalno je Društvo Fotopub del blagovne znamke Lokal Patriot iz Novega mesta, ki jo je leta 2014 prepustil v upravljanje Društvu ljubiteljev filma Klapa, to pa se je pozneje preimenovalo v Društvo za sodobno kulturo Fotopub. Smodej je Fotopub upravljal od leta 2017, pogodbo je imel sklenjeno do leta 2020. Leta 2018 je Smodej, tako Delo, brez vednosti lastnika blagovne znamke ustanovil podružnično enoto Fotopuba v Ljubljani.

Razmetavanje javnega denarja

Na kulturnem ministrstvu so za Delo pojasnili, da se je Društvo Fotopub prijavljalo na različne razpise, ki jih ministrstvo objavlja za podporo kulturnim programom in projektom, izbor projektov pa opravlja področna strokovna komisija, katere člani pa se menjajo. Potrdili so, da Fotopub dolguje vsebinsko letno poročilo za leto 2021, h kateremu so ga tudi pozvali. Po podatkih Erarja je Društvo Fotopub med letoma 2017 in 2021, ko ga vodi Smodej, prejelo skupaj slabih 120.000 evrov javnega denarja, od tega 54.800 evrov ministrstva za kulturo, 31.200 evrov Občine Novo mesto, 20.700 evrov mu je nakazala Mestna občina Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje 5.640 evrov, AGRFT 1.460, novomeški Zavod za šport in turizem 1.390 evrov, nekaj nižjih zneskov pa še druge institucije.

Poleg tega, da so umetnost in performansi, ki jih organizira Fotopub, za marsikoga umetniško, estetsko, izrazno in moralno dokaj sporni (vir: fotografije, videi in komentarji na spletu), številni (ki so s Smodejem sodelovali) danes pričajo, da jim  ostaja dolžan visoke zneske. Delo piše, da se menda sled domnevnega neplačevanja in prevar vleče že več let, med domnevnimi opeharjenimi pa so tudi znana imena iz sveta umetnosti. Kje je torej končal javni denar, se ne ve.

Luka Mesec je po izbruhu afere Smodej sprva dejal, da se zabav pri Smodeju ni udeleževal, da niti ne ve, da obstajajo, ko so mu predočili ta posnetek (vzpenja se po stopnicah Fotopuba in se tam zadržuje med ljudmi), pa se je »zgražal«, češ da ga mediji obtožujejo, a se je na neki razstavi samo pogovarjal z ljudmi … (foto: Twitter)

SDS zahteva nujno sejo odbora za kulturo

Poslanec Andrej Hoivik (SDS) je tretji dan po izbruhu afere Smodej napovedal, da bo stranka v luči zadnjih dogodkov, ki razkrivajo spolno predatorsko in koruptivno komponento slovenske sprevržene umetnosti, zahtevala sklic nujne seje Odbora DZ za kulturo. Po mnenju stranke je popolnoma nedopustno, da se tako dogajajo zlorabe, zato se mora to kar najostreje sankcionirati. Dodatna skrb pa je na mestu, saj se v javnosti pojavljajo avdiovizualni dokazi, da je za domnevne zlorabe mladih deklet lahko vedel tudi sam vrh vlade oz. vladne stranke Levica. V SDS želijo, da bodo na seji odbora  lahko predstavniki ministrstva za kulturo razložili, kako se je denar, namenjen umetniškemu ustvarjanju, uporabljal, ali je šlo za transparentno porabo davkoplačevalskega denarja in kako bo ministrstvo za kulturo v sodelovanju s policijo ukrepalo, da do takih malverzacij in predvsem zlorab ne bo več prihajalo.

Aleš Hojs: »Ni se čuditi, če tu prihaja do avtocenzure«

Aleš Hojs (foto: Veronika Savnik)

Na vprašanje, zakaj naj policija ne bi takoj preiskala in zaščitila domnevnih dokazov v kleti Fotopuba in najetem Smodejevem stanovanju, kjer naj bi se dogajalo spolno nasilje, nam je nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs odgovoril: »Ne vem in ne razumem. Morda pa so to celo naredili, samo da o tem ne obveščajo javnosti. Če niso, je to tisto, kar je škandalozno. Ne smemo pa pozabiti, da so leva politična opcija in njihovi mediji, ki so v prevladujočem položaju, ves čas naše vlade govorili, da so posegi policije pretirani, da nimajo nobene pravice kar tako legitimirati posameznikov, da mora pri preiskavah biti izkazana izjemno velika stopnja verjetnosti, da je kaznivo dejanje bilo storjeno, sicer gre za nesorazmerne posege v človekove pravice in podobno. Sedaj ti in taki ljudje vodijo ministrstvo in policijo in ni se čuditi, če tu prihaja do avtocenzure in se zaradi teh ljudi bojijo opravljati to, kar jim nalaga zakon.«

Psihologinja dr. Andreja Poljenec: »Žrtve spolnih zlorab so obremenjene z globoko krivdo«

Dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., spec. zakonske in družinske terapije, vodja oddelka za psihologijo na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, podružnica Ljubljana: »Žrtve spolnih zlorab so obremenjene z globoko krivdo, poleg tega se v žrtvah naselijo težki občutki sramu, gnusa nad dogodkom in tudi nad samim seboj – kot neko globoko razočaranje. Prav zaradi teh občutkov je odločitev glede prijave otežena in zapletena, saj dvomijo, da jim bodo v procesu res verjeli. Grozno in žalostno je, da v Sloveniji še nikakor nismo na ravni razumevanja in dojemanja pomena ničelne tolerance do nasilja, tudi pri drugih oblikah. Žrtve se bojijo ali pa imajo odpor tudi do sodnih postopkov, ki so v takih primerih predvsem čustveno zelo zahtevni, kompleksni, dolgo trajajoči in žrtev znova prepogosto retravmatizirajo. Travme žrtev tovrstnih spolnih zlorab so p

Uroš Perko (foto: osebni arhiv)

ogosto v oblikah »flash-backov«, vznika tesnobnih motenj, samopoškodovanja, strahov, posebej pred intimnimi odnosi, nočjo, prostori, vznika depresije, globokih občutkov nevrednosti in krivde ipd. Priporočeno je, da si psihološko ali psihoterapevtsko pomoč poišče prav vsaka žrtev.«

Dr. Uroš Perko, psihoterapevt: Kaj vodi spolne predatorje, da počnejo taka grozljiva spolna nasilja? Dr. Perko odgovarja: »Vsekakor je takšno vedenje deviantno. Takšni spolni predatorji so brez moralnega čuta – ne peče jih vest in so po vsej verjetnosti precej osebnostno moteni, psihopatski. Na drugi strani je to produkt današnje moderne liberalne družbe, kjer ni avtoritete (očeta, brez katerega ni moralnega čuta) in družbe, kjer ni pravil in se sme vse. Na neki način so tudi takšni posamezniki travmatizirani ali so sami bili zlorabljeni ali pa v obliki totalne permisije.«

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine