Piše: Dr. Metod Berlec
Prejšnji ponedeljek popoldne se je v vladnih prostorih odvila tiskovna konferenca, ki je spominjala na prizore iz kultnega ameriškega filma Boter (The Godfather, 1972), ki je nastal na podlagi istoimenskega romana. Napisal ga je Mario Puzo, režiral pa Francis Ford Coppola. Scenarij sta prispevala oba. Vlogo vplivnega mafijskega botra don Vita Corleoneja je odlično odigral Marlon Brando, njegovega naslednika Michaela Corleoneja pa Al Pacino.
V slovenski realnosti je botra odigral ljubljanski župan Zoran Janković (pri čemer je bilo jasno, da v tej vlogi nastopa z blagoslovom zadnjega šefa partije Milana Kučana), vlogo posrednika predsednik vlade Robert Golob in vlogo nekakšnega malega mafijskega šefa, ki si je pred tem začel domišljati, da lahko dela, kar hoče, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Slednji se je zato moral pred razvpitim Jankovićem in pred celotno slovensko javnostjo kar dvakrat »iskreno« opravičiti za svoje v javnosti izrečene besede, češ da je za slabo stanje v Zdravstvenem domu Ljubljana odgovoren Janković (samo v Ljubljani je več kot 15.000 ljudi brez osebnega zdravnika). Slednji naj bi po ministrovih informacijah nameraval prodati dve enoti ZDL, ki sta zgrajeni na dobrih zemljiščih v središču prestolnice. Boter, pardon, Janković pa je to dvojno opravičilo »iskreno« sprejel.
Pokazalo se je, da medijsko-udbomafijska specialna obdelava Goloba že deluje. Če je še pred pol leta pametoval, da celo Milan Kučan kdaj »kakšnega kozla ustreli«, je sedaj jasno, da so ga v zadnjih tednih potisnili v kot. Zato je moral umiriti ministra Bešiča Loredana, ki si je pred tem javno drznil kritizirati Kučanovega maziljenca in pribočnika Jankovića. Poznavalci pravijo, da so botri iz ozadja Golobu »preprosto pokazali neke papirje, dokumente, verjetno iz balkanskih poslov Gen-I, pa je pokleknil«. Če to drži in glede na doslej znano temu lahko verjamemo, potem se potrjuje, da tisti, ki so poskrbeli za to, da je Golob zmagal na lanskih aprilskih državnozborskih volitvah, slednjega v veliki meri držijo v šahu. Zažugali so mu tudi z organi pregona. Zato je tako hitro popustil sodnikom (in tožilcem) in jim kar z govorniškega pulta na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva obljubil mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto. Posledično smo dnevno priča zahtevam posameznih skupin v javnem sektorju po višjih plačah. In to v času, ko se javnofinančni in gospodarski položaj v naši državi mesečno, če ne tedensko, slabša. No, discipliniranje arogantnega, samovoljnega in egocentrična predsednika vlade je bilo predvidljivo že pred tem. Podobno naj bi se zgodilo tudi z novoizvoljeno predsednico države Natašo Pirc Musar, če bo svojeglava. Bešič Loredan pa je po tem dvojnem opravičilu samo še lutka, saj je »vodenje koordinacije medresorske skupine za reformo zdravstva« po novem prevzel sam predsednik vlade Robert Golob. In čeprav tako Bešič Loredan kot Golob zatrjujeta, da ni tako, je samo še vprašanje časa, kdaj bo minister za zdravje odstopil.
Ob vsem tem bizarnem dogajanju niti ne preseneča, da je celo levičarska januarska raziskava (Vox populi) agencije Ninamedia za časnik Dnevnik pokazala, da je z delom vlade več vprašanih nezadovoljnih kot zadovoljnih. Delo vlade je kot uspešnega ocenilo 46,1 odstotka, kot neuspešnega pa 47,3 odstotka vprašanih. Vsem parlamentarnim strankam, razen Gibanju Svoboda, je podpora zrasla. Pri javnomnenjski agenciji so tokrat postavili tudi dodatno vprašanje o pričakovanjih do vlade. Da je vlada Roberta Goloba v sedmih mesecih delovanja izpolnila pričakovanja, je odgovorilo samo 19,9 odstotka vprašanih, medtem ko je 45,1 odstotka vprašanih zatrdilo, da pričakovanj ni izpolnila. Da je vlada pričakovanja izpolnila delno, je odgovorilo 33,5 odstotka vprašanih. Nedvomno so to podatki, ki predsednika vlade Roberta Goloba, vlado in celotno vladno koalicijo lahko resno skrbijo. Kredit, veliko zaupanje, ki so ga dobili na volitvah (predvsem Gibanje Svoboda) so zapravili. Seveda šibka vlada ustreza botrom iz ozadja, saj je tako bolj dojemljiva za njihove želje. Zato smo bili v sredo priča koalicijskemu vrhu na Brdu pri Kranju, na katerem so govorili o izhodiščih za več reform, predvsem za t. i. zdravstveno reformo. Sledil naj bi podpis aneksa h koalicijski pogodbi. A eno je prazno govoričenje pred mikrofoni in kamerami, nekaj drugega pa resno operativno delo. To pa pri Golobovi vladi pošteno šepa, česar niti večinski mediji ne morejo prikriti.
