Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Nacionalna tiskovna agencija (NTA) je pred dnevi objavila članek z naslovom “Ekskluzivno! Vodja pravne mreže za varstvo demokracije Barbara Rajgelj naj bi spolno nadlegovala dekleta, zaposlene v nekdanji Kavarni Open v Ljubljani”, zaradi česar si je prislužila začasno odredbo z zahtevkom umika omenjenega članka, prepovedana pa je tudi objava podobnih zapisov, kot so bili navedeni v članku. Ker pa se je časovnica, od objave članka do prepovedi pisanja, zgodila le v nekaj dneh, gre za primer, ki terja prav posebno pozornost, saj odvetnik NTA pravi, da še ni doživel, da bi sodišče tako hitro reagiralo. Barbara Rajgelj je LGBT aktivistka in soustanoviteljica leve nevladne organizacije Pravna mreža za varstvo demokracije.
“S spornim člankom je dolžnik grobo posegel v pravico do časti in dobrega imena upnice, saj članek vsebuje popolnoma izmišljene in neresnične očitke o spolnem nadlegovanju deklet oziroma povezovanju z novo afero spolnih deliktov, o novačenju deklet v lezbične organizacije, neresničen pa je tudi zapis o aktivnosti upnice na portalu FetLife ter organizacija dogodka v kavarni Pritličje. Izmišljena je tudi vsebina dveh SMS sporočil, ki sta kot fotografija objavljeni v spornem članku,” je mogoče prebrati v predlogu Rajglove za izdajo začasne odredbe.
Pravna aktivistka pravi, da je občutila jezo in ponižanje
Rajglova dolžniku očita sklicevanje na anonimen vir in pravi, da bi bilo treba takšne informacije skrbno preveriti. Najprej pri njej. Čeprav je članek napisan v pogojniku, trdi, da ta “pri povprečnem bralcu pusti vtis o resničnosti očitkov toliko bolj, ker v zaključku članka v trdilni obliki zapiše, da ni jasno, koliko je dejansko deklet, “ki jih je Rajgljeva nadlegovala”. Nato je opozorila še na 3. člen Kodeksa novinarjev, ki določa, da mora novinar pri objavljanju informacij s hudimi obtožbami pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Ker informacije niso bile preverjene, navedena pa je bila z imenom, priimkom, fotografijo in drugimi osebnimi podatki, trdi, da je bil namen, da se jo očrni.
“Upnica je bila zaradi objavljenega članka zaradi grobih in neresničnih očitkov izjemno prizadeta in osupla, občutila je jezo in ponižanje,” je mogoče prebrati v predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker pa je bila na koncu novica deljena tudi na Twitterju, trdi, da je bila “deležna številnih izredno neprijetnih, zaskrbljenih pa tudi žaljivih in ogorčenih vprašanj in komentarjev prijateljev, znancev, sodelavcev in tudi družinskih članov”. Zaradi tega je bila tudi težje zbrana na razpravi o poročilu Evropske komisije o stanju pravne države. Ker je bilo v članku namig na nadaljnje objave, Rajglova pravi, da je začasna odredba nujna, da ne bi prišlo do povzročanja še večje škode.
Novinarska konferenca Pravne mreže ob mednarodnem dnevu svobode medijev, na kateri so predstavili avtorstvo sprememb zakona o RTVS. (Vir: STA)
“Dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših posledic kot upnica, tudi če bi se začasna odredba med postopkom izkazala za neutemeljeno. Gre za članek brez informativne vrednosti, ki je namenjen zgolj očrnitvi upnice tik pred pomembno razpravo, na kateri je upnica ena od govork. Če je dolžnik z objavo članka lahko čakal na “primeren trenutek”, ne bo utrpel nobene škode, če objavo umakne in čaka za zaključek predmetnega postopka,” je bilo še zapisano v predlogu za izdajo začasne odredbe in podan predlog, da se izda odredba, s katero bo zahtevan umik članka in prepovedana objava zapisov s podobno vsebino. Plačilo denarne kazni bi bilo potrebno v primeru kršitve. Zahtevala pa se je tudi sama povrnitev stroškov. “Predlog upnice za izdajo začasne odredbe je utemeljen,” je odločilo sodišče.
Za sodišče je bil predlog za izdajo začasne odredbe utemeljen
Po navedbah sodišča upnica kršitev izkazuje s trditvami, da je dolžnik v članku, objavljenem 6. julija 2023, z objavo o upnici objavil nedopustne navedbe, ki pa jih je upnica “podkrepila s predložitvijo predmetnega članka v tiskani obliki”. “Poleg dejstva, da je do kršitve prišlo že z objavo članka z dne 6. 7. 2023, upnica uveljavlja tudi obstoj nevarnosti, da bo pri dolžniku prišlo do ponovne kršitve,” izpostavlja sodišče in dodaja, da dolžnikovo ravnanje predstavlja bodisi kaznivo dejanje obrekovanja ali žaljive obdolžitve. “Če se je dolžnik zavedal, da so dejstva, ki jih širi, objektivno neresnična, gre za obrekovanje, če pa se dolžnik neresničnosti ni zavedal oziroma so trditve, ki jih je raznašal, resnične, pa gre še vedno lahko za dejanje žaljive obdolžitve,” so med drugim navedli in pojasnili, da lahko mediji skladno z ustaljeno sodno prakso objavljajo podatke iz osebnega življenja posameznikov le v primeru, ko so ti splošno pomembni za javno družbeno razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. “Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti je tako treba upoštevati, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre,” pojasnjujejo in med drugim dodajajo, da sicer velja pravilo: “čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno varstvo uživa, če pride v kolizijo z interesi in pravicami drugih posameznikov”. Tukaj pa se sicer upošteva tudi sam subjekt (njegovo značilnost).
Sodišče ugotavlja, da je Rajglova relativno javna oseba, zato v zvezi s poklicnim življenjem mora pričakovati povečano zanimanje in kritično presojo javnosti. Ob tem pa pojasnjujejo, da varstvo pravice do svobode izražanje po praksi ESČP ne zajema “žaljivih izjav, ki pomenijo objestno, samovoljno klevetanje oziroma očrnitev, na primer izjav, katerih edini namen je žaljenje oziroma sramotenje”. Po njihovem je to dodatni dokaz, da z objavo obtožb niso zasledovali namena, da se javnost seznani z morebitno storitvijo kaznivega dejanja, ampak se očrni upnico, ker ji ni bilo omogočeno, da se o obtožbah izjavi. Sodišče je zaključilo, da je podana verjetnost upničine terjatve iz naslova kršitve pravice do časti in dobrega imena. Ravno tako je bil izkazan drugi pogoj za izdajo začasne odredbe – “potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode”.
Opozorili na možnost poviševanja kazni
V primeru, da dolžnik zahtev z začasno odredbo ne bi izpolnil, bi mu grozil izrek kazni v višini 15.000,oo evrov. Če v primeru kršitve kazen ne bi bila plačana, bi se izterjava denarne kazni izvršila po uradni dolžnosti. Na sodišču pravijo, da bo v tem primeru izdan nov sklep, s katerim se bo za vsako ponovno izvršeno kršitev izreklo novo denarno kazen, ki pa bo višja, vse dokler sam seštevek vseh denarnih kazni ne bo znesel 150.000,00 evrov.
Sodišče ekspresno hitro zaščiti interese levih aktivistov
Kot je mogoče videti, je bil članek o Rajglovi že umaknjen iz objave v elektronskem mediju NTA, a je ob tem zanimiva opazka njihovega odvetnika, ki pravi, da še ni videl, da bi sodišče tako hitro reagiralo. Objava se je namreč pojavila v prejšnjem tednu, na začetku tega tedna pa je že bilo odločeno o izreku začasne odredbe.
Tradicionalno počasna sodišča, zasuta s sodnimi zaostanki, za zavarovanje levih aktivistov poskrbijo neverjetno hitro. Pod sodbo se je podpisala sodnica Nataša Zavratnik Rupnik.
