“In mi se leta trudimo v Evropskem parlamentu skupaj s kolegico Romano, da bi vzpostavili tudi neko učinkovito migrantsko in azilno politiko. Še enkrat pa poudarjam: teroristični napadi niso del tega, gre v glavnem za ljudi, ki so bili rojeni, vzgajani in radikalizirani na evropskih tleh. To je tista večja nevarnost proti kateri se lahko le skupaj, z neko modro, razumno politiko borimo, ne pa z nekim spodbujanjem sovraštva,” je le ena od cvetk, ki jih je v svojem slogu mešanja megle, v torkovi oddaji 24ur zvečer, navedla, migrantom izredno naklonjena, Tanja Fajon, ki v resnici zgolj zavaja javnost, saj njena dejanja jasno kažejo, da nima nikakršne želje zaščititi zunanje evropske meje pred ilegalci in s tem pred dotokom potencialnih teroristov. Dejstvo je, da jo bolj kot varnost sodržavljanov, skrbi resnicoljubna retorika njene politične konkurence, ki za njen okus ni dovolj “politično korektna”.
V torek so v oddaji 24ur Zvečer spregovorili evroposlanka Romana Tomc, strokovnjak za področje varnostno-obveščevalnih služb Marjan Miklavčič in predsednica SD Tanja Fajon. Tema pa terorizem v Evropi po nedavnih napadih v Franciji in Avstriji. Fajonova je ob tem dejala: “Pravi odziv je seveda solidarnost v skupnem boju proti terorizmu. Vsak takšen teroristični napad nas močno pretrese kot je bil sinoči na Dunaju. Kolegica Romana je omenila tistega v Strasbourgu, jaz pa se spominjam zelo živo tistega v Bruslju, ki se je zgodil zelo blizu nas.” Kot v nadaljevanju pravi Fajonova, so takrat v solidarnosti vsi prižigali svečke in obsodili vsak ekstremizem, vsak radikalizem in se močno zavezali kot Evropa, kot demokracija, v boju proti terorizmu. Obe s kolegico Tomčevo, sta sodelovali v posebnem odboru za boj proti terorizmu. “Sama sem tudi vodila skupino za boj proti terorizmu in na tem mestu se strinjam z gospodom Miklavčičem, ki je zelo lepo povedal, kako se ti, pogosto mladi ljudje, radikalizirajo, so izgubljeni, se jim odvzame identiteta, se gredo uriti v Islamsko državo. Velik problem so tu povratniki. In kako velik je izziv boriti se proti terorizmu, kako ustaviti financiranje terorističnih organizacij, zgraditi varne zunanje meje.”
Skrbi jo retorika, ki pove resnico?!
Ob tem je navedla, da ima v tem trenutku v rokah dva dosjeja, ki upravljata z visokim finančnim instrumentom in tudi v naslednjih bodo, za še bolj varne zunanje meje, namenili 10, 20 milijard evrov. “Evropa se dobro in se solidarno odziva. Pomembno je, da se zavedamo, da gre za ekstremizem, radikalizem, kar je danes zelo državniško povedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, in da ne gre za spopad proti muslimanom ali za spopad med veroizpovedmi. Tu me skrbi, priznam me skrbi retorika. Tudi danes nekaterih politikov v Sloveniji, vključno s predsednikom vlade, ki so tako iskali krivca: Ali so to migranti, ali smo krivi kar vsi za to, da se dogajajo teroristični napadi.” Takšno iskanje krivcev ali pa razpihovanje sovraštva po njenem prepričanju samo pomeni, da tisti, ki to počne, nima neke skupne rešitve. “Kot politiki moramo biti zelo pazljivi, predvsem pa zelo odgovorni.”
Policija na prizorišču islamističnega terorističnega napada na Dunaju 2. novembra 2020 (foto: EPA)
“V teh primerih zadnjih najnovejših terorističnih napadov v Evropi, je šlo za ljudi, ki so imeli državljanstvo katere izmed držav članice EU. Tudi na Dunaju je šlo za avstrijskega oziroma makedonskega državljana, ki je tam že dvajset let tudi s potnim listom in sam je pred leti z letalom lahko potoval v Sirijo.” V tem primeru je po njenem govoriti, da gre za migrante, ki prihajajo in širijo terorizem, strašno neodgovorno in širi strah med ljudmi ter ustvarja neko stigmatizacijo do migrantov. “In ne bi povezovala neposredno. Zavedam se, da moramo narediti varne zunanje meje Evrope. In mi se leta trudimo v Evropskem parlamentu skupaj s kolegico Romano, da bi vzpostavili tudi neko učinkovito migrantsko in azilno politiko. Še enkrat pa poudarjam: teroristični napadi niso del tega, gre v glavnem za ljudi, ki so bili rojeni, vzgajani in radikalizirani na evropskih tleh.” To je po njenem tista večja nevarnost proti kateri se lahko le skupaj, z neko modro, razumno politiko borimo, ne pa z nekim spodbujanjem sovraštva, kar se nam dogaja, kot je še prepričana.
Dobronamernost Fajonove škodljiva
Evroposlanka Tomčeva pa se je na zavajanje Fajonove odzvala: “Mi kar naprej trčimo ob neke ovire, ko ne moremo sprejeti takšnih ukrepov, ki bi bili lahko učinkoviti. Jaz upam, da nas ta zadnja dejanja še posebej streznijo. In še enkrat pravim, zelo, zelo v redu se mi zdi, da sta oba voditelja, tako Francije kot Avstrije, tako odločno napovedala boj proti terorizmu. In upam, da bo to vplivalo tudi na odločitve v Evropskem parlamentu med njihovimi poslanci, ki so mnogokrat glasovali v nasprotju s tem kar se pravzaprav pričakuje, da bi se zaščitila Evropa pred takšnimi terorističnimi napadi. In jaz še vedno trdim, da naše meje so preveč odprte, da smo premalo pozorni na to, kdo prihaja k nam. Da smo seveda dobronamerni, dobrohoteči, vendar si velikokrat s tem škodujemo. Še enkrat poudarjam, živimo v Evropi, kdor prihaja v Evropo je seveda vabljen, če bo spoštoval način življenja, vrednote, demokracijo, ki je tukaj v Evropi. Proti tistim, ki tega ne spoštujejo, proti tistim, ki napadajo naš način življenja, pa se moramo boriti z vsemu sredstvi. In tukaj poglejte, ne moremo čakati do naslednjega napada, izreči nekaj lepih besed in čakati kaj se bo zgodilo. Mi moramo ukrepati, mi moramo najti vzrok, zakaj se to dogaja in mi moramo najti sredstva, da to preprečimo.”
Evropska poslanka Romana Tomc.
Fajonova že pri terorističnem napadu v Strasbourgu s prstom kazala na druge
Vendar pa tokrat ni prvič, ko je Fajonova pokazala, da je v resnici na prvem mestu ne skrbijo žrtve terorizma in boj proti terorizmu, ampak to, kako se o teroristih nekdo izraža. Na njen sporen odziv na teroristični napad v Strasbourgu leta 2018 se je tedaj odzval tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, saj je v tvitu, v katerem je Fajonova obžalovala napad, hkrati tudi grajala Slovence, ki so izražali kritičnost nad takšnimi politikami.: “Nekaj podobnega lahko napiše le totalni ignorant, na meji z debilom…Konec koncev, da ti Slovenke in Slovence obdolžiš kriminalnega dejanja, za katerega praviš, da ga je storil kriminalec, ne pa terorist, je popolnoma sprevrženo, in to kaže, da gospodi iz leve polovice enostavno izgubljajo tla pod nogami ter da se jim vse skupaj ruši.”
“Prvič, hočejo onemogočiti prost pretok informacij, prepovedati normalno razmišljanje in prepovedati širjenje vesti. Tega niso počeli niti v bivši Jugoslaviji. Ta SD mogoče ne pomeni več ‘Socialni demokrati’ ampak gotovo ‘Heimatdienst’ iz časa nacizma! Ti ‘napadi’ so v 90 odstotkih leteli na Fajonovo, nekateri so ji očitali tudi delno odgovornost za to, da se takšni napadi v Evropi dogajajo, ker da podpira prihode nelegalnih migrantov v Evropo.” Fajonova se jih očitno izogiba tudi poimenovati stvari s pravim imenom, torej da so teroristi teroristi in ne zgolj “kriminalci”. “Napadi so popolnoma neupravičeni in gospa Fajonova zagotovo je odgovorna. Sedi v EP in nič ne reče, ko je treba braniti ljudi, ko pa je treba braniti teroriste, pa skoči do stropa. Zadaj se vidi Soroseva taktirka, ki vse skupaj ‘poriva’ naprej, seveda ne samo z besedami, pač pa tudi z denarjem. Žalostno je to, da imamo Slovenci takšne poslance v EP, ki namesto, da bi varovali in pomagali svoji domovini, v bistvu ‘lezejo v rit’ vsem teroristom, Arabcem itd. EP je že tako ali tako ena godlja, skupaj zmetana, kjer je ena najlepših dvoran posvečena arabskemu svetu in v njej je vse napisano v arabščini.”
Tanja Fajon in George Soros (foto: STA, EPA)
“Normalen človek, ki se ni učil arabsko, ne razume in ne ve, zakaj gre. V EP tudi ne sodijo taki poslanci oziroma take poslanke, ki pozabljajo na svoje ljudi in pozabljajo na krščanske korenine Evrope in gonijo svojo stvar. Fajonova pozablja, da je v Franciji skoraj 62 tisoč ljudi na t. i. listi S-file, od tega 10 tisoč ljudi popolnoma radikaliziranih. Če pogledamo, kakšnih 25 tisoč takšnih je še v VB, še po nekaj tisoč na Nizozemskem, v Belgiji in v Nemčiji. Ni rečeno, da ne tudi pri nas, nekaj sto zagotovo. Naša obveščevalna služba mora to kontrolirati, ne pa da se jim daje bonitete, stanovanja in denar, pa kakšnemu še municijo, če mu je slučajno zmanjka.” Znano je tudi, da ni trajalo dolgo od objave evroposlanke Fajon na njeni spletni strani v podporo migrantom, preden se je v Strasbourgu zgodil teroristični napad na božični sejem, v katerem so umrli trije ljudje, še dvanajst pa jih je ranjenih.
“Žal pa je v poročilu povsem nesprejemljiva stigmatizacija migrantov in njihovih potomcev. Vsakršne povezave med iskalci azila in teroristi so nedopustne in lahko nas je sram, če takšno besedilo sprejmemo,” je Fajonova izjavila le nekaj ur pred krvavim napadom, ko so na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta razpravljali o boju proti terorizmu. “Ni nikakršne potrebe po vzpostaviti stalnega odbora Evropskega parlamenta za varnost …“ je še zapisala Fajonova. Medtem ko je bila aktualna predsednica SD zaposlena z opravičevanjem islama in s svojim nenehnim bojem proti domnevno naraščajočemu nasilju “skrajno desnih ekstremistov, neofašistov in neonacistov, posebej nad pripadniki ranljivih skupin”, in je opozarjala “na nevarno protijudovsko in islamofobno retoriko, ki se je v nekaterih državah znašla že celo v ‘mainstream’ medijih, na spletu in v učbenikih”, ji je Chakatt na božičnem sejmu demonstriral, da ni ničesar “fobnega” v “islamofobni retoriki”. Znano je tudi, da se je v preteklosti postavila v bran marakeški deklaraciji in ostro kritizirala politiko Višegrajskih držav, še zlasti Madžarske, ki je uspela učinkovito zaščititi svoje zunanje državne meje.
Domen Mezeg
