V Ukrajini je danes za deset regij prvič v zgodovini neodvisne države za 30 dni začelo veljati vojno stanje. Vojska je dobila razširjena pooblastila, pravice tamkajšnjih prebivalcev pa bodo okrnjene.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je vojno stanje razglasil po nedeljskem incidentu, ko je ruska obalna straža je v Kerški ožini pri nezakonito priključenem polotoku Krim zasegla tri ukrajinska vojaška plovila, ki so iz Črnega morja plula v ukrajinsko pristanišče Mariupol v Azovskem morju. Pri tem je bilo zajetih še 24 ukrajinskih mornarjev. V posredovanju so bili najmanj trije ranjeni.
Parlament v Kijevu je po burni razpravi Porošenkovo uvedbo vojnega stanja odobril za 30 dni in na območju desetih ukrajinskih regij. Ukrep je začel veljati z današnjim dnem.
V okviru vojnega stanja bo imela vojska pravico, da uvede policijsko uro, preiskuje stanovanja ter izvaja nadzor vozil in oseb. V namen obrambe države bodo lahko oblasti zasegle zasebno lastnino in preuredile proizvodnjo v tovarnah za potrebe vojske in obrambe države.
Na bojnih območjih bo naloge policije prevzela vojska. Vsi za boj sposobni moški se bodo morali prijaviti oblastem za morebitno mobilizacijo. Delavce, ki niso zaposleni na strateško pomembnih mestih, bodo lahko premestili na opravljanje družbeno nujnih del, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V času vojnega stanja bodo oblasti lahko omejile tudi delovanje medijev oz. bodo lahko določale, kaj bodo mediji lahko objavljali. Možen bo nadzor in omejitev komunikacijskih kanalov – od telefonov do interneta.
Ne bo pa vojno stanje pomenilo okrnitve dela parlamenta. Ta bo lahko deloval normalno naprej. V času trajanja vojnega stanja so prepovedani razpustitev parlamenta, spremembe ustave, volitve predsednika ali parlamenta ter referendumi in stavke. V skladu z ukrajinsko zakonodajo lahko vojno stanje v času trajanja tega ukrepa prekliče le predsednik.
Ni naključje, da se je Rusija odločila za vojaške akcije proti Ukrajini prav v času, ko slednja obeležuje pomembne obletnice (od t. i. holodomora do upora prorusko naravnanemu predsedniku Viktorju Janukoviču). Prav po Janukovičevem odhodu so se začeli odzivati proruski seperatisti, ki si za začetek Ukrajini tako rekoč odvzeli suverenost nad polotokom Krim in ga priključili Rusiji, čeprav se je slednja po mednarodnem sporazumu leta 1994 zavezala k spoštovanju nedotakljivosti meja z Ukrajino, slednja pa se je v zameno za to zavezala k jedrski razorožitvi. Ker pa Zahod po nasilnih spremembah meja ni reagiral (menda tudi zaradi Putinovih groženj), Rusija nastopa čedalje bolj samozavestno. Nič nenavadnega torej, da v Veliki Britaniji čedalje kasneje govorijo, da je Putinova Rusija za Zahod nevarnejša od Islamske države…
