Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Več kot očitno je tožilstvo v Sloveniji eden glavnih spodbujevalcev nestrpnosti in sovraštva. Policijska uprava Maribor je podala ovadbo zoper osumljenca, ki je na Facebooku premierju Janezu Janši med drugim grozil, da mu bodo Mariborčani pomagali oditi ter mu sporočil, da varnost v štajerskih koncih zanj ni več zagotovljena. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru pa je kazensko ovadbo zavrglo z obrazložitvijo, da dejanje ni usmerjeno zoper deprivilegirane, ogrožene in ranljive skupine ljudi ter da v ravnanju osumljenca ni najti elementov spodbujanja ali razpihovanja sovraštva. Zanimivo, po drugi strani pa je tožilka mnenja, da kazenski pregon predstavlja določeno obliko nasilja.
“Zdaj pa dragi JJ: Sporočilo iz Maribora: Velika večina v MB meni, da je zadnji čas, da sam odideš, velika večina tudi misli, da ti lahko pomagamo (tu s pomočjo oditi ne bo težav)…prvo zlato medaljo dobiš, ker si Američanom pomagal razbiti Yugo…pa nisem pristaš niti tega sitema niti vašega sedanjega…prosim, da sami spizdite daleč stran z vsemi vami iz SDS in prav tako z vsemi vašimi priskledniki v trenutni vladi. P.s.: Jebeno vam mater v usta prokleti pofukan ugrabitelj države!!! Tukaj več nisi dobrodošel…varnost v štajerskih koncih Vam več ni zagotovljena,” je na Facebooku predsedniku vlade Janezu Janši “prijazno” napisal Kristjan Hribar.
Verjeli ali ne, Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je kazensko ovadbo Policijske uprave Maribor zavrglo, češ da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Policijska uprava ga je sicer osumila kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, po prvem odstavku 297. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ta odstavek pravi, da “kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let”.
To kaznivo dejanje, ki ga lahko izvrši vsak, mora biti izvršeno javno, predstavljajo pa ga situacije, v katerih storilec izziva, poziva, ščuva ali hujska k nevarnemu stanju (element spodbujanja) oziroma razširja že obstoječe nevarno stanje ali tako stanje potencira (element razpihovanja). S tem, ko je osumljenec navedeni zapis objavil na svojem odprtem Facebook profilu, do katerega je imel dostop vsak uporabnik Facebooka, je brez dvoma ravnal javno, torej tako, da je (oziroma bi) sporočilo (lahko) doseglo širšo javnost oziroma vnaprej nedoločen odprt krog ljudi, je zapisalo sodišče.
Iz zapisa nedvomno izhaja, da je usmerjen zoper oškodovanca Ivana Janšo, saj naslavlja “JJ”, kar je splošno znana kratica za Ivana Janeza Janšo, predsednika Vlade Republike Slovenije, je ugotovilo tožilstvo. Nadalje je iz zapisanega tudi razbrati, da je zapis usmerjen zoper člane stranke SDS. Po mnenju tožilstva, torej ne gre za deprivilegirano, ogroženo in ranljivo družbeno skupino – saj je stranka SDS trikrat vodila slovensko vlado, predsednik te stranke pa je hkrati tudi predsednik vlade. Kaznivo dejanje je po prvem odstavku KZ-1 namreč usmerjeno zoper deprivilegirane, ogrožene in ranljive skupine ljudi.
Po mnenju tožilke kazenski pregon predstavlja določeno obliko nasilja – čemur se je treba, če se le da, izogniti
Tožilstvo je prav tako ocenilo, da v ravnanju osumljenca ni najti elementov spodbujanja ali razpihovanja sovraštva. Čeprav je bila objava podana javno, iz zapisa ne izhaja, da bi z njim želel povzročiti agresijo, nasilen odziv drugače mislečih oziroma da bi v njem pozival k dejanjem, ki bi bila z življenjskega vidika škodljiva za celotno družbo ter javni red in mir, je zapisala okrožna državna tožilka Mateja Artenjak. Po njenem mnenju tudi kazenski pregon predstavlja določeno obliko nasilja, zato mora biti kazenska represija skrajno sredstvo, ki ga ima država za reagiranje. Zapis bi po njenih besedah lahko označili za najmanj nesimpatičen in primitiven – vendar pa je tak govor zaščiten po 39. členu Ustave, ki govori o svobodi izražanja misli, govora in tako naprej. V osumljenčevem ravnanju bi lahko bili podani elementi kaznivega dejanja razžalitve, pregon pa se začne na zasebno tožbo (med drugim, če je dejanje izvršeno proti funkcionarjem Republike Slovenije).
