12.5 C
Ljubljana
ponedeljek, 26 septembra, 2022

Slovenski tranzicijski tisk: Leta 1991 je podpiral agresijo JLA na Slovenijo, danes pa brezsramno stopil na stran ruskega okupatorja!

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)

Že leta 1991, ko je bila na kocki slovenska osamosvojitev, so se med slovenskimi novinarji našli izdajalci, ki so se postavili na stran agresorja, torej JLA in proti žrtvi. Eden takšnih je bil zagotovo sin pripadnika JLA Veno Karbone (Neven Borak), dober znanec Milana Kučana. Dandanes se zgodovina ponavlja, tokrat v kontekstu ruske invazije na Ukrajino. Kot lahko razumemo iz spodnjega primera poročanja, se gnev in upor od kovidnega režima preusmerja k zunanjemu sovražniku, od naših oblastnikov k Rusom. 

Pisec spornega prispevka pa v nadaljevanju še naprej opravičuje rusko agresijo, rekoč da Zahodnjaki ne morejo doumeti, da je usmeritev natovskega orožja proti Rusom iz neposredne bližine eksistenčna grožnja, hkrati pa ponavljajo puhlice o “nasprotovanju nacizmu”. Odstavek gre brati kot opravičevanje doseganja strateških (in varnostnih ciljev) z vsemi sredstvi ne glede na žrtve. Očitno gre za machiavelijevski pristop, ki je za demokratični svet povsem brezobziren in nesprejemljiv. Poleg tega je jasno, da gre tudi za sovjetske blodnje ruskega diktatorja Vladimirja Putina, da bi bil veliki zmagovalec v neki domoljubni vojni. Ob tem se zgleduje po svojem vzorniku Stalinu. Putin grozot 2. svetovne vojne ni izkusil. Živi v svojem mehurčku, vzporednem “sovjetskem vesolju” in zdi se, da je komaj čakal na ugodni trenutek, da pride na svoj račun in se junaško izprsi.

V Sovjetski zvezi so mu možgane oprali z napol bajeslovnimi zgodbicami iz osnovnošolskih beril, o junaštvih Stalinovih partizanov, zato se je v skladu s svojim izprijenim značajem in ambicijami odločil, da bo tudi on postal novodobni “ruski vitez”, če že ne kar “car”. O veličastnem, “patriotskem” delu za državo, je sanjal že tedaj, ko se je pridružil KGB-ju. Zanima ga zgolj prazni, veličastni “patriotizem”, patološki ponos, medtem ko ga usoda sorojakov in bratskih narodov pretirano ne skrbi. Živi v svojem mehurčku samovšečnosti, ugodja in prestiža (jahte, dvorci), večje število vojnih žrtev in gmotne škode pa ravnodušno dojema kot del sprejemljive krute stvarnosti. Obenem se zateka k tipičnim hladnovojnim metodam ustrahovanja – rožljanju z jedrskim orožjem. V spodnjem prispevku pa je še navedeno, da “Cia dela z ukrajinskimi nacističnimi kolaboranti in neonacisti že dobrih 70 let” (čistokrvna putinovska retorika seveda nič o izstradanju sedmih milijonov Ukrajincev), in da so Evropejci v svoji rusofobiji povsem poblazneli.

Slovenski levi tisk z enako propagandno retoriko kot leta 1991: Znova se je obrnil proti žrtvi in postavil na stran agresorja v primeru ruske invazije na Ukrajino. (Foto: Dnevnik)

Občutja Evropejcev prispevek škandalozno primerja z nacističnimi propagandnimi filmi, Ukrajina pa naj bi bila žrtvovana za ameriške geopolitične ambicije. Ruske potemtakem ne obstajajo? Vse več ljudem je jasno, da se Putin s svojo “domoljubno vojno”, s katero bo dokončno zagrenil (“zagnojil”) družinske in prijateljske vezi med Ukrajinci in Rusi, ne namerava (nujno) ustaviti na zunanjih ukrajinskih mejah, ampak bi lahko poskušal uresničiti še kakšen, za sodobni čas povsem nesprejemljiv, s smodnikom odišavljen cilj. Ogrožene so zlasti Moldavija, Poljska, Gruzija baltske države idr. Najbolj žalostno in zaskrbljujoče pa je dejstvo, da vsaj del slovenskega tiska še vedno stoji na svojih izdajalskih okopih iz leta 1991 in Putinov sadizem celo opravičuje. V preteklosti smo že razkrili seznam jugoagentov med slovenskimi novinarji, ki so delovali v korist komunistične partije, okupatorske JLA in proti slovenski osamosvojitvi.

Borak je bil osebni svetovalec predsednika predsedstva Slovenije – Milana Kučana
Veno Karbone
 je psevdonim kolumnista, ki je imel v času osamosvajanja in vojne vihre svojo rubriko v časniku Dnevnik. Njegova pisanja so bila in usmerjena proti osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in gospodarsko protislovensko naravnana. Ključni možje slovenske osamosvojitve so kar nekaj časa ugotavljali, kdo se skriva za psevdonimom “Veno Karbone”, dokler niso uvideli, da se za tem lažnim imenom skriva Neven Borak, ki je bil takrat svetovalec predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana. “Nekomunizem? Ne, hvala,” je Veno Karbone alias Neven Borak pisal zgolj šest dni pred zgodovinskim trenutkom osamosvojitve Slovenije v svoji kolumni, v kateri je opisoval, kako se ruši jugoslovansko gospodarstvo, ki je že stopilo na pot liberalne in tržne ekonomije.

Neven Borak je bil izdajalec in zvesti kolaborant JLA ter pripadnik protidemokratičnih in protiosamosvojitvenih novinarskih sil. (Foto: Twitter)

V komentarju z naslovom ‘Katastrofa’ pa je za Demosove voditelje, ki so pripravljali osamosvojitev, dejal, da “bo samo še vprašanje časa, kdaj nam bo Washington Post sporočil, da smo kljub vsem tako imenovanim dosežkom v bistvu samo ena od balkanskih mutacij. Borak je pozneje deloval kot univerzitetni profesor ekonomije na Fakulteti za komercialne in poslovne vede (FKPV), Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) in Fakulteti za družbene vede (FDV). Prav tako je bil direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev in svetovalec nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, ki ga je v svojih kolumnah sicer rad kritiziral. Nekdanji publicist Financ Stanislav Kovač je Kranjca in Boraka označil za sprevržen par, “saj je Kranjec jeseni 2009 soglašal z imenovanjem neučinkovitega direktorja ATVP Boraka za svetovalca za bančni nadzor, medtem ko Borak kot vodja ATVP ni nikoli javno razkril neustreznega nadzora centralne banke nad bančnim kreditiranjem prevzemnih poslov”.

Sin srbskega oficirja, ki je bil po vrnitvi domov povsem razočaran nad razvojem političnih dogodkov v Sloveniji 
Kot je razvidno iz dokumentov vojaške obveščevalne službe, je Neven Borak sin jugomajorja Obrada Boraka in je bil takrat zaposlen v predsedstvu republike Slovenije, kjer je svetoval Kučanu. Po ugotovitvah vojaške obveščevalne službe, je bil Obrad redno – večkrat na dan – v kontaktih s svojim sinom, ki mu je izdajal politične informacije o namerah vlade in predsedstva, ta pa jih posredoval in obveščal preostalo JLA. Družina Borak naj bi prišla v Slovenijo okoli leta 1970. Obveščevalna služba je prek vira ugotovila, da je Obrad znan kot srbski skrajnež, ki “v okviru družine ne dopušča drugačnega jezika kot srbskega in govori striktno srbsko tudi s svojim vnučkom”Obrad Borak je bil v času osamosvajanja Slovenije od doma pogosto odsoten, “ko pa pride domov, izkazuje ogorčenje in razočaranje nad razvojem političnih dogodkov v Sloveniji. V teh ocenah ga podpira tudi njegov sin Neven”, so ocenili v vojaški obveščevalni službi.

Veno Karbone oziroma Neven Borak je bil izdajalec in kolaborant JLA ter pripadnik protidemokratičnih in protiosamosvojitvenih sil. (Foto: Twitter)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine